NAZARIJ (480–557), god: 19. junij

Koprska stolnica je bila vedno posvečena Marijinemu vnebovzetju, kot mnogo starejših cerkva na slovenskih tleh. Stolnica je »mati vseh cerkva v škofiji«, ker je v njej sedež – stol škofa, prvega učitelja vere. Sveti Nazarij pa je bil vedno češčen kot zavetnik mesta. Prva koprska stolnica naj bi bila na tem mestu zgrajena že v 9. stoletju. Izročilo govori, da je bil Nazarij rojen v kraju Elpidum v okolici mesta; nekateri menijo, da v sedanjem Borštu. Nazarij je bil prvi škof mesta Koper. Za škofa je bil posvečen leta 524, novoustanovljeno koprsko škofijo pa naj bi vodil 33 let. Ko je umrl, je bil pokopan v svoji stolni cerkvi Matere Božje. Pred napadi barbarskih narodov so njegove posmrtne ostanke skrili. Odkrili so jih več stoletij pozneje, ko se je nekdanji Kapris preimenoval v Justinopolis (po bizantinskem cesarju Justinu II.). V 12. stoletju je mesto prišlo pod benečane in vedno bolj se je uveljavljalo ime Capodistria (glava Istre). Leta 1380 so Genovežani mesto oplenili in odnesli v Genovo tudi relikvije sv. Nazarija. Šele leta 1422 je koprski škof Jeremija Pola dosegel, da so jih vrnili. Shranjeni so v marmornatem sarkofagu za škofovim sedežem.