Oznanila v PDF obliki za tiskanje
SKUŠNJAVE
Današnji evangelij nam ponuja veliko vsebin za razmislek. Je pravi izziv, da se v začetku letošnjega posta vprašamo, kje smo in kam gremo.
Prva očitna vsebina današnjega evangelija je Jezusovo jasno soočenje s skušnjavami in hudičem samim. Evangeliji to soočenje predstavljajo po Jezusovem krstu in pred začetkom javnega delovanja. Krst tudi nas naravnost sili v delovanje, v življenje po evangeliju. In tega ne bo, če se najprej ne zavemo resnosti spopada med dobrim in zlim, ki bije v nas. Hudič nas skuša, to je dejstvo. Vprašanje je le, ali se tega zavedamo in ali se temu upiramo. Preko prizorov, s katerimi hudič skuša Jezusa, lahko tudi sami odkrivamo, kje vse so nam nastavljene pasti.
Iz kamna kruh – tipična logika današnjih reklam: vse na lahko, vse takoj. Lahko bi rekli, da je prva naloga posta spoznati sorodnost reklame in skušnjave ter ju skušati ločiti oz. se potruditi prepoznati hudičeve pasti. Dejstvo je, da nas vse skupaj vleče v neko lenobnost in komodnost. Človek se hitro poleni, utrdi in okrepi pa počasi.
Vrzi se dol, angelom bom zapovedal … – živeti zase, da bodo drugi skrbeli za nas. Tudi to je danes do konca razvpita logika tega sveta. Poskrbeti zase, imeti svoj mir, biti sam svoj gospodar, ne obremenjevati se z drugimi itd. so gesla današnjega časa. Nikoli ni bilo toliko denarja in hkrati toliko ljudi v stiski – ne v prvi vrsti finančni, ampak duševni. A za to je vedno najtežje zbrati denar.
Vsa kraljestva sveta ti dam, če me počastiš … – pohlep po denarju in slavi, pomembnosti in moči. Vedno več tajkunov, korupcija do konca … , Jezus pa slavi Očeta, ker se razodeva majhnim in ubogim.Na začetku posta so nam torej predstavljene skušnjave. Ali obstaja tudi orožje proti njim? Da, post nam ponuja tudi tri vrste orožja v boju proti njim: odpoved, dobra dela in molitev. Oprimi se jih v teh postnih dneh! (E. Mozetič)
MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku
22. februar
1. POSTNA NEDELJA
sedež apostola Petra
7.30 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Martina Šmida (obl.) in pok. iz družin Polšak in Žibret
za + Romana Ferliča (obl.), starše, brate in sestre
9.00 Dol: za + Mihaela Koritnika (50. obl.), sestro Bredo, mamo in moža
za + Petra Golouha (obl.) in priprošnjo za zdravje
10.30 Trbovlje – sv. Martin: za + Štefana Guna (obl.)
za + Kristjana in Ivana Marodi
za + Jožeta in Gabrijelo Sakelšek
15.00 Retje: križev pot (po gozdni poti do cerkve v Retju)
Ponedeljek, 23. 2.
sv. Polikarp, škof in mučenec
18.30 Trbovlje – sv. Marija: molitev križevega pota (možna sv. spoved)
19.00 za + Frančiško Černe
za žive in + iz družin Grabnar in Šmid
Torek, 24. 2.
sv. Matija, apostol
18.00 Dol: za + Slavka Kovača
za + Ivana (obl.), Alojza in Jožico Auflič ter Julijano Aškerc
za + Majdo Doberšek (8. dan)
Sreda, 25. 2.
sv. Valburga, opatinja
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za + Fani Željko (obl.)
Četrtek, 26. 2.
sv. Aleksander (Branko), škof
17.30 Hrastnik: za + Erno Močivnik (obl.)
18.30 Trbovlje – sv. Martin: molitev križevega pota (možna sv. spoved)
19.00 za + Edito Jan
za + Evo Okrogar
za + Alojzijo Vidrih (8. dan)
Petek, 27. 2.
sv. Baldomir, spokornik
8.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Justino, Vilmo in Blaža Žnideršiča
18.00 Hrastnik: molitev križevega pota
18.00 Turje: molitev križevega pota
Sobota, 28. 2.
sv. Ožbolt, škof
18.00 Hrastnik (nedeljska): za + Marka Miliča (obl.) in pok. iz družin Kozlevčar, Milič, Zorec in Rotar
1. marec
2. POSTNA NEDELJA
Sv. Albin (Zorko), škof
7.30 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
v zahvalo za preživeta leta
9.00 Dol: za + Jakoba (obl.) in Marijo Žagar
v zahvalo in priprošnjo Mater Božji za zdravje in mlado družino
za + Viktorja, Albino in Cirila Jovana ter pok. Franca Ornika
10.30 Trbovlje – sv. Martin: za + Anjo Pangeršič (ob roj. dnevu)
za + Danico in Jožeta Rozina in družino Kastelic
za + Anđelko Katić (obl.)
za + Rozalijo in Mirka Brežnika (obl.)
15.00 Draga: križev pot (od Zelenikove kapele v Prapretnem)
Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.
OBVESTILA
Danes (22. 2.) v naših župnijah izbiramo člane Medžupnijskega pastoralnega sveta MŽPS. V vsaki župniji smo pripravili kandidatno listo z osebami, ki smo jih prepoznali kot primerne, da postanejo člani MŽPS. Na kandidatni listi boste lahko obkrožili največ tri osebe, ki jih prepoznavate kot najprimernejše za to nalogo. Če želite, lahko predlagate tudi svojega kandidata.
Lepo vabljeni na zadnji »Predmisijonski pogovor«, ki bo v soboto, 28. 2., ob 19.00 v župnijski dvorani pri Sv. Martinu. Obiskala nas bosta dr. Andrej Perko in dr. Verena Vidrih Perko. Pogovor bo tekel o odnosih med generacijami. Lepo vabljeni.
Lepo vabljeni na Škofijski spominski dan Božjega služabnika Izidorja Završnika, ki bo v nedeljo, 8. 3. 2026. Začetek bo ob 15.00 v Marijini cerkvi v Celju, nato pa sledi križev pot po krajih Izidorjevega trpljenja do celjske stolnice, kjer bo možnost za sv. spoved.
Hrastnik
Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi k molitveni uri, ki bo v četrtek po sv. maši.
Dol pri Hrastniku
Za čiščenje in krašenje se zahvaljujemo vernikom iz Marnega, za prihodnji teden pa prosimo vernike iz trga Dola. Hvala za vašo skrb za urejenost naše cerkve.
Poslanica svetega očeta Leona X IV. za postni čas 2026: Poslušanje in post. Post kot čas spreobrnjenja (1. postna nedelja A, 22. februar 2026)
Post je čas, v katerem nas Cerkev z materinsko skrbjo vabi, naj Božjo skrivnost ponovno postavimo v središče svojega življenja, da bi naša vera ponovno našla zagon in se srce ne bi izgubljalo sredi nemira in raztresenosti vsakdanjega življenja.
Vsaka pot spreobrnjenja se začne takrat, ko dovolimo, da nas Beseda doseže in jo sprejmemo s poslušnostjo duha. Obstaja torej povezava med darom Božje Besede, prostorom gostoljubnosti, ki ji ga ponudimo, in preobrazbo, ki jo izvrši. Zaradi tega postna pot postane ugodna priložnost, da prisluhnemo Božjemu glasu in obnovimo odločitev, da bomo sledili Kristusu, z njim prehodili pot, ki se vzpenja v Jeruzalem, kjer se izpolni skrivnost njegovega trpljenja, smrti in vstajenja.
Poslušati. Letos bi rad najprej opozoril na pomembnost dajanja prostora Besedi s poslušanjem, saj je pripravljenost poslušati prvi znak želje po vstopu v odnos z drugim. Bog sam, ki se je razodel Mojzesu iz gorečega grma, kaže, da je poslušanje odločilna poteza njegovega bitja: »Dobro sem videl stisko svojega ljudstva, ki je v Egiptu, in slišal njegovo vpitje« (2 Mz 3,7). Poslušanje vpitja zatiranega je začetek zgodovine osvoboditve, v katero Gospod vključi tudi Mojzesa in ga pošlje, da odpre pot odrešenja za njegove otroke, ki so bili vrženi v suženjstvo.
Bog je Bog, ki se vključi, ki nas tudi danes doseže s svojimi mislimi, zaradi katerih vztrepeta njegovo srce. Zato nas poslušanje Besede v bogoslužju vzgaja za bolj resnično poslušanje stvarnosti. Med številnimi glasovi, ki prepredajo naše osebno in družbeno življenje, nas Sveto pismo usposablja, da prepoznamo glas, ki se dviga iz trpljenja in krivice, da ne ostane brez odgovora. Vstop v to notranjo pripravljenost za sprejemljivost pomeni, da se danes pustimo Bogu učiti poslušati, kot posluša On, tako da prepoznamo, da »stanje ubogih prestavlja klic, ki v zgodovini človeštva nenehno postavlja vprašanja našemu življenju, našim družbam, političnim in gospodarskim sistemom, in ne nazadnje tudi Cerkvi.« (Dilexi te, 9)
Postiti se. Če je postni čas čas poslušanja, je post konkretna praksa, ki nas pripravlja na sprejem Božje Besede. Zdržnost od hrane je namreč starodavna in na poti spreobrnjenja nenadomestljiva asketska vaja. Ravno zaradi tega, ker vključuje telo, bolj očitno pokaže, česa smo »lačni« in kar imamo za bistveno za naše preživljanje. Zato služi razločevanju in urejanju naših »apetitov«, ohranja budno našo lakoto in žejo po pravičnosti, ko jo odteguje vdanosti v usodo in jo uči, da postane molitev in odgovornost do bližnjih. V tem smislu razumljen post nam ne omogoči samo discipliniranje želja, njihovo očiščenje in osvoboditev, temveč tudi njeno širitev, tako da se obrača k Bogu in se usmerja k delu za dobro.
Da pa bi post ohranil svojo evangeljsko resnico in se izognil skušnjavi, da bi srce postalo ošabno, ga moramo vedno živeti v veri in ponižnosti. Zahteva, da ostanemo zakoreninjeni v občestvu z Gospodom, kajti »kdor se ne zna hraniti z Božjo Besedo, se ne posti zares.« (Benedikt X VI.) Kot vidno znamenje naše notranje zavezanosti, da se s pomočjo milosti izognemo grehu in zlu, mora post vključevati tudi druge oblike odrekanja, ki so namenjene temu, da nam pomagajo doseči treznejši način življenja, saj »samo strogost naredi krščansko življenje pristno.« (Sv. Pavel VI.)
Zato vas želim povabiti k zelo konkretni in pogosto malo cenjeni obliki zdržnosti: k zdržnosti od besed, ki prizadenejo in ranijo naše bližnje. Začnimo razoroževati naš govor, odpovejmo se ostrim besedam, prenagljenim sodbam, slabemu govorjenju o tistem, ki je odsoten in se ne more braniti, obrekovanju. Raje si prizadevajmo, da se bomo naučili tehtati besede in gojiti prijaznost: v družini, med prijatelji, na delovnem mestu, na družbenih omrežjih, v političnih razpravah, v medijih, v krščanskih skupnostih. Tako bodo številne sovražne besede prepustile prostor besedam upanja in miru.
Skupaj. Končno post opozori na skupnostno razsežnost poslušanja besede in postenja. Tudi Sveto pismo poudarja na številne načine ta vidik. Na primer ko v Nehemijevi knjigi pripoveduje, da se je ljudstvo zbralo, da bi poslušali javno branje knjige Postave in se s postenjem pripravilo na izpoved vere in na češčenje, tako da bi obnovilo zavezo z Bogom (prim. Neh 9,1-3).
Prav tako so naše župnije, družine, cerkvene skupine in redovne skupnosti poklicane, da se v postu podajo na skupno pot, na kateri naj poslušanje Božje Besede, kakor tudi krika ubogih in zemlje, postane oblika skupnega življenja in post naj podpira pristno kesanje. Na tem obzorju spreobrnjenje ne zadeva samo vesti posameznika, ampak tudi slog naših odnosov, kakovost dialoga, sposobnost, da se pustimo izzvati stvarnosti in prepoznamo to, kar v resnici usmerja hrepenenje, bodisi v naših cerkvenih skupnostih, bodisi v človeštvu, ki je žejno pravičnosti in sprave.
Predragi, prosimo za milost takšnega posta, ki bo naše uho naredil bolj pozorno za Boga in za zadnje. Prosimo za moč posta, ki bo prežel tudi jezik, da se bodo zmanjšale besede, ki ranijo, in rastel prostor za glas drugega. In prizadevajmo si, da bodo naše skupnosti postale kraji, kjer bo krik trpečega sprejet in bo poslušanje rodilo poti osvoboditve in nas naredilo bolj pripravljene in prizadevne v sodelovanju pri graditvi civilizacije ljubezni. Iz srca blagoslavljam vse vas in vašo postno pot.
Papež LEON PP. X IV.
Vatikan, 5. februarja 2026, god sv. Agate, device in mučenke.
V preteklem tednu smo se na pokopališču v Gabrskem poslovili od pokojne Alojzije Vidrih, na pokopališču v Čemšeniku pa od pokojne Ivanke Vetršek, sestre Toneta Izlakarja, ključarja v cerkvi Sv. Marije v Trbovljah. G. Tone se iskreno zahvaljuje župljanom Sv. Marije za darovane sv. maše.
Molimo za pokoj duše pokojne Alojzije in Ivanke.