Oznanila v PDF obliki za tiskanje
TEMELJNA ŽIVLJENJSKA USMERJENOST
Prva prilika o človeku, ki vrže seme v zemljo, se zdi, da govori o nepredvidljivosti in Božji logiki Božjega kraljestva. Človek nima oblasti nad rastjo in njenimi zakonitostmi. Bog je postavil merila, po katerih stvari tečejo v svojo smer.
Druga prilika o gorčičnem zrnu, pa mi govori o neverjetnih razsežnostih, v katere se zrno razvija. In mogoče spregovori še o cilju rasti božjega kraljestva: da zavaruje ptice in jim daje prostor. Po človeških merilih se neverjetno drobno seme spremeni v ogromno drevo.
Božje kraljestvo verjetno ni mišljeno v prvi vrsti za naravo, iz katere so primere vzete, ampak za naju, ki to poslušava – zate in zame. Božje kraljestvo naj bi se razmahnilo najprej v nas samih in od tu naj bi prehajalo na druge. Kako?
S prav takšno nepredvidljivostjo, s kakršno raste bilka iz zrna in v podobno norih dimenzijah. Ob tem pa se pri ljudeh zelo pogosto srečam z neverjetnim odporom. Ne vem ravno, zakaj? Ko spodbujam k rasti, največkrat doživim odpor bližnjega. Ko o nekom govorimo, pogosto sogovornik reče, da iz onega, o katerem teče beseda tako ali tako ne bo nič.
In kje je vera v Božje kraljestvo, ki klije in raste, da sami ne vemo kako? Zakaj ne prosimo, naj Bog ustvarja Božje kraljestvo, naj daje rast in prebuja hrepenenja. Zakaj mi sami 
zatremo vsa hrepenenja s tem, da vase in v drugega ne verjamemo?
Ob priliki se sprašujem: Kako da človek ne vidi čudovitih možnosti, ki so še pred njim? Mar ni bolj žalostno, če moram reči, da sem na cilju in ničesar več ne morem? Ali ni lepše, da si lahko o sebi predstavljam, da lahko ustvarim še veliko. Ne nazadnje, kako pa naj vem, da je z mojo rastjo že konec. Če sem dosegel podobo zrelega klasa, še ne pomeni, da je z menoj konec. Zagotovo sem poklican, da padem v zemljo, in dam ponovno življenje tolikim zrnom, da zorimo v ljubezni, v potrpežljivosti, v modrosti, globini, veri … (E. Mozetič)
MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku
16. junij
11. NEDELJA MED LETOM
sv. Beno, škof
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Ivanko in Jožefa Koznika
za + Ivanko (obl.) in Stanka Mraka
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Janija Vratanarja (obl.)
za + Karolino Špec
8.00 Hrastnik: za + Ivana Urbajsa in starše Urbajs
10.00 Dol: za + Alojza Bantana in Alojza Janca
za + Jožeta in Metko (obl.) Kovač
16.00 Stari Hrastnik: za + žrtve pokopane na tem grobišču
Ponedeljek, 17. 6.
sv. Albert, duhovnik
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za + Mirota Koširja
Torek, 18. 6.
sv. Marko in Marcelijan, mučenca
18.00 Dol: za U Ladislava in Jelko (obl.) Železnik
za + Leopolda Sedeljšaka (obl.) ter Antona in Anico Tuhtar
18.40 Trbovlje – sv. Marija: molitev večernic
19.00 za + Alojza in Fani Željko
Sreda, 19. 6.
sv. Nazarij, škof
8.00 Dol: za + župnika Franca Ornika
8.00 Hrastnik: za + starše Marijo in Alojza Potuška in sorodnike Brečko
Četrtek, 20. 6.
sv. Silverij, papež
18.00 Hrastnik: za zdravje Alojzije Jordan
18.40 Trbovlje – sv. Martin: molitev pred Najsvetejšim (možna sv. spoved)
19.00 za zdravje
za + Marijo Špitaler (8. dan)
Petek, 21. 6.
sv. Alojzij, redovnik
8.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Vida in starše Smodiš
Sobota, 22. 6.
sv. Tomaž More in Janez Fisher, mučenca
19.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Frančiško (obl.) in Martina Cirarja
23. junij
11. NEDELJA MED LETOM
sv. Jožef Cafasso, duhovnik
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Frančiško (obl.) in Alojza Zupanca
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Francko Babič (30. dan)
8.00 Hrastnik: za + Mileno Pavlič (obl.) in Veroniko Pavlič
10.00 Gore: po namenu konjerejcev (blagoslov konj in konjerejcev ter sadov zemlje)
Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.
OBVESTILA
V JULIJU IN AVGUSTU BO SPREMENJEN URNIK NEDELJSKIH SV. MAŠ.
V župniji Trbovlje – sv. Marija bo nedeljska sv. maša ob sobotah, ob 19.00, ob nedeljah pa sv. maše ne bo.
V župniji Hrastnik bo ob nedeljah sv. maša ob 7.30.
V župniji Dol pri Hrastniku bo ob nedeljah sv. maša ob 9.00.
V župniji Trbovlje – sv. Martin bo ob nedeljah sv. maša ob 10.30.
Če kdo od veroučencev še ni prejel veroučnega spričevala, ga lahko dobi po sv. maši v zakristiji.
Danes (16. 6.) bo ob 16.00 v Starem Hrastniku spominska sv. maša za pobite. Lepo vabljeni k udeležbi in molitvi za rajne.
Lepo vabljeni na romanje v San Giovanni Rotondo z brati kapucini (29. 8. – 3. 9.). Program romanje je na oglasni deski, v tiskani obliki pa ga lahko dobite v zakristiji.
Hrastnik
Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi v četrtek po sv. maši k molitveni uri.
Dol pri Hrastniku
Za čiščenje cerkve se zahvaljujemo vernikom iz Črdenca in Slatnega, za prihodnji teden pa prosimo vernike iz Brdc. Hvala za vašo skrb za urejenost naše cerkve.
KAJ IMAŠ DANES V ROKAH
Vem, da se človeškega trpljenja ne da rešiti z nekaj lepimi besedami. Toda včasih se vprašam: Kaj ima od tega, če se kdo zapre v svojo žalost, ostaja nedosegljiv za svoje bližnje?
Poskusi vsak dan znova vzljubiti življenje in ljudi okoli sebe.
Če ti je to težko, se vsako jutro vsaj zberi in poglej na vse malo bolj sproščeno. Preteklosti ne moreš spremeniti. Samo za lepe spomine pusti odprto okno.
In prihodnost? Ne delaj si preveč skrbi. Misli na to, kar ti je podarjeno danes: sonce in luč; roža, ki se razcveta; hrana in pijača, otrok, ki se ti nasmeji … (P. Bosmans, Živi vsak dan)
BESEDA ŽIVEGA BOGA
In govóril je: »Kako naj ponazorimo Božje kraljestvo in s kakšno priliko naj ga predstavimo? Takšno je kot gorčíčno zrno, ki je takrat, ko se vseje v zemljo, manjše od vseh semen na zemlji. Ko pa je vsejano, raste in postane večje od vseh zelišč in naredi velike veje, tako da morejo ptice neba gnezditi v njegovi senci.« (Mr 4,30–32)
Človek, ki je vsejal seme, »spi ponoči in bedi podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako« (Mr 4,27). Seme, ki ga je človek vsejal, rase samo od sebe, in človek ob tem nič ne more, niti mu ni treba za to nič narediti. Ker gre v življenju večinoma za stvari, ki so večje od človeka, ki niso odvisne od njega, ampak od Tistega, ki daje rast. Uspešnost ali neuspešnost dejanj je pri tem samo stvar nepopolnega človeškega pogleda.
Ne gre za hvalnico lenobi, nikakor ne. Gre pa za osvobajajoče spoznanje, da sem samo človek, ki lahko naredi nekaj, ne more pa vsega. Niti mu tega ni treba. Tako se človek nauči svojih meja. Potem je do zadovoljstva samo še korak: da jih spoštuje.
Ko marljivo naredim, kar pač lahko in česar sem v svojih pomanjkljivostih sposoben, ter se s sekiranjem in ugajanjem drugim ne ženem prek svojih meja, ko zmorem zapustiti delo nedokončano in svoja dejanja nepopolna, ostane v meni ogromno prostora. Prostora za razvajanje. Prostora, kjer se pustim imeti rad. Kjer si pustim biti obdarovan s tistim, kar neskončno presega vse moje moči in sposobnosti. Kjer je lepo biti samo človek v Božjem naročju. (M. Rijavec)
Tisti čas je Jezus rekel množicam: »Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo. Spi ponoči in bedi podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako.
Zemlja sama od sebe poraja najprej bilko, nato klas in končno žito v klasu.« (Mr 4,26–27)
Jezus nam danes sporoča, da naša duhovna rast ni odvisna od nas, ampak od Božje besede, ki je bila vsajena v naša srca. Božja beseda lahko reši naša življenja. Prevečkrat nas skrbi naše osebno napredovanje in se primerjamo z drugimi. Obnašamo se, kakor, da je vse odvisno od nas, od naše dobre volje in od naših prizadevanj. Obnašamo se, kakor kmet, ki bi hotel, da pšenica raste hitreje in bi jo zato vlekel navzgor. Zelo se motimo. Gospod pa nas vabi v zaupljivo prepustitev moči semena. To lahko storimo le v veri in ponižnosti. Najprej je pomembno, da sprejmemo seme Njegove besede, ki ima samo po sebi moč, da v nas obrodi sadove ljubečega, podarjenega življenja. Njegova Beseda v nas raste in še sami ne vemo kako. Potem ko je seme vrženo, ga zemlja takoj pokrije, tako, da ga težko najdemo. V semenu se skriva izredna življenjska moč, le pri miru ga moramo pustiti. Seme spontano raste.
Kakor na vseh področjih tudi v duhovnem življenju hočemo čim prej videti sadove. V resnici pa se je treba nasloniti na Gospoda in mu potrpežljivo zaupati, kajti on daje rast in prave sadove. Mi nimamo pravega merila za merjenje rasti, niti svoje, niti drugih. Od nas Bog pričakuje le vero, zaupanje in potrpežljivost. Ponižnost je prav v tem, da nas ne skrbi več zase in za svojo rast, ampak se veselimo, da Bog daje rast ob svojem času nam in bližnjim. (E. Mozetič)
V preteklem tednu smo se na pokopališču v Gabrskem poslovili od pokojne Marije Špitaler, na Dolu pa od pokojnega Bruna Tuška. Molimo za pokoj njunih duš.