Oznanila v PDF obliki za tiskanje
VERA NAM ODPIRA OČI ZA BOGA
Današnji evangeljski odlomek nas želi spomniti, da Boga v našem vsakdanjem življenju lahko prepoznamo in spoštujemo njegovo voljo, če imamo odprto in preprosto srce, ki ga hrani resnična vera.
Potem ko je Jezus, okoli trideset let star, zapustil Nazaret in že kar nekaj časa drugod pridigal ter ozdravljal s čudeži, se je vrnil v svoj kraj in začel učiti v shodnici. Sokrajani so strmeli zaradi njegove modrosti, saj so ga poznali kot Marijinega sina in tesarja, ki je živel med njimi. Namesto da bi ga sprejeli z vero, so se nad njim pohujševali.
Nazarečani ne morejo verovati vanj, ker so ga poznali kot enega izmed njih. Priznali so, da govori modro in da se po njem dogajajo čudeži. Pravzaprav so bili osupli nad tem, kar so slišali. Niso pa mogli razumeti, kako lahko nekdo, ki je odraščal med njimi, govori takšne stvari. Zastavljali so si tri pomembna vprašanja: »Od kod njemu to? «, »Kakšna je ta modrost, ki mu je dana? « in »Kako to, da se po njem godijo čudeži? «
Jezusa so zavrgli, kar pomeni, da na svoja vprašanja niso dobili pravih odgovorov. Hoteli so slišati odgovore, kot so si jih sami zamislili. Zaradi trdosrčnosti, nerazumevanja in velike nevere Jezus v domačem kraju ni mogel delati čudežev, čeprav je ozdravil nekaj bolnikov. Očitno je v njih le odkril zrno vere. Jezusovi čudeži so bili znamenje Božje moči in navzočnosti. Pri tem se je zanašal zgolj na to, kaj mu je naročal Bog. Ni šlo za magijo, temveč za Božjo moč. Jezus je s svojimi dejanji vabil ljudi k veri. Vero lahko razumemo tudi kot odprtost za Boga in pripravljenost, da v svoje življenje sprejmemo njegovo navzočnost.
Devica Marija je tista, ki je dejansko razumela. Zato blagor njej, ki je verovala. Marija se ni pohujšala nad svojim Sinom. Njeno občudovanje je bilo polno vere, ljubezni in veselja, ko ga je gledala tako človeškega in hkrati tako Božjega. Učimo se od nje, prepoznati v Kristusovi človeškosti popolno razodetje Boga. (E. Mozetič)
MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku
7. julij
14. NEDELJA MED LETOM
sv. Anton M. Zaharija, duhovnik
7.30 Hrastnik: za žive in rajne župljane
za + Jožeta in Mirana Obreza (obl.) ter žive in pok. iz družin Obrez, Šmerc in Brečko
9.00 Dol: za + Ivana Kneza, Napretove, Antona Mlakarja ter Luka
za + Petra Golouha
10.30 Trbovlje – sv. Martin: za + Marka in Toneta Lesarja
za + Marjana Kozjeka (obl.)
Ponedeljek, 8. 7.
sv. Edgar, kralj
18.45 Trbovlje – sv. Marija: molitev za Slomškovo kanonizacijo
19.00 za + Ljudmilo Kurnik (obl.) in vse Kurnikove
za + Ido Cestnik (obl.)
Torek, 9. 7.
Sv. Avguštin Z. Rong in drugi kitajski mučenci
18.00 Dol: za + Frančiško Lokovšek (obl.), starše Dornik ter zdravje in srečo v družini
v priprošnjo za uspešno operacijo in zdravje vnukinje
18.40 Trbovlje – sv. Marija: molitev večernic
19.00 za + Jaroslavo Juvan in pok. sorodnike
Sreda, 10. 7.
sv. Amalija, redovnica
8.00 Turje: za + Draga Verdeva in ključarje
8.00 Hrastnik: za + Franca Vesenjaka
Četrtek, 11. 7.
sv. Benedikt, opat
18.00 Hrastnik: za + Mileno Kalinič in Uršo Košir (ob roj. dnevu)
18.40 Trbovlje – sv. Martin: molitev pred Najsvetejšim (možna sv. spoved)
19.00 za + iz družine Bevc, Nežo Grčar in dve pok. Amaliji
za + Marjano Kurent
Petek, 12. 7.
sv. Mohor in Fortunat, mučenca
8.00 Trbovlje – sv. Martin: Bogu v zahvalo
Sobota, 13. 7.
sv. Henrik, kralj
10.00 Draga: za + Marjano in Staneta Urha
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za + Ivanko in Jožefa Koznika
za + Antona Brečka (obl.)
za + Vinka Durnika (obl.) in pok. iz družin Granda, Jurečič in Špik
14. julij
15. NEDELJA MED LETOM
sv. Kamil, duhovnik
7.30 Hrastnik: za žive in rajne župljane
za + Boža Dolinarja
9.00 Dol: za + Olgo Funkel (ob roj. dnevu)
za + Marjano Kurent
10.30 Trbovlje – sv. Martin: za zdravje in Božji blagoslov
za + Marijo (obl.) in Martina Bukovca
za + Toneta Nagliča (30. dan)
Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale
namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.
OBVESTILA
V JULIJU IN AVGUSTU JE SPREMENJEN URNIK NEDELJSKIH SV. MAŠ.
V župniji Trbovlje – sv. Marija je nedeljska sv. maša ob sobotah, ob 19.00, ob nedeljah pa sv. maše ni.
V župniji Hrastnik je ob nedeljah sv. maša ob 7.30.
V župniji Dol pri Hrastniku je ob nedeljah sv. maša ob 9.00.
V župniji Trbovlje – sv. Martin je ob nedeljah sv. maša ob 10.30.
Lepo vabljeni na romanje v San Giovanni Rotondo z brati kapucini (29. 8. – 3. 9.). Program romanja je na oglasni deski, v tiskani obliki pa ga lahko dobite v zakristiji.
Hrastnik
V soboto, 13. julija, bo ob 10.00 v Dragi slovesna sv. maša ob godu Karmelske Matere Božje. Vabljeni, da v Drago poromamo peš. Odhod romarjev izpred cerkve v Hrastniku je ob 7.30, izpred letnega bazena v Trbovljah ob 7.15, izpred Gasilskega doma v Prapretnem pa ob 8.00. Lepo vabljeni v Drago.
Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi v četrtek po sv. maši k molitveni uri.
Dol pri Hrastniku
Za čiščenje cerkve se zahvaljujemo vernikom iz trga Dola, za prihodnji teden pa prosimo vernike iz okolice Dola. Hvala za vašo skrb za urejenost naše cerkve.
Vzemi kdaj v roke svoje srce, poglej v njegovo notranjost in jo dobro opazuj. Je postalo le posoda za mnoga razočaranja? Saj vem: udarci, ki ti jih povzroča življenje, težave, ki se samo kopičijo, vse to ti jemlje energijo. Tvoje srce je tako polno skrbi, da v njem ni več prostora za veselje in sonce. Kaj se da tu storiti? Odmisli nekaj od teh skrbi, da bo v srcu zopet prostor , vsaj malo prostora – za zaupanje v Boga in za veselje do molitve. Učinkovito zdravilo za bolno, nesrečno in razočarano srce je tiha molitev. Daj, poskusi! Napolni svoje srce s soncem. In vse bo zopet dobro. (P. Bosmans, Živi vsak dan)
BESEDA ŽIVEGA BOGA
Ko je prišla sobota, je začel učiti v shodnici. Mnogi, ki so ga poslušali, so začudeni govorili: »Od kod njemu to? Kakšna je ta modrost, ki mu je dana? In kakšna mogočna dela se godijo po njegovih rokah! Ali ni to tisti tesar, sin Marije in brat Jakoba, Jozéja, Juda in Simona? Mar njegove sestre niso tu, pri nas? « In spotikali so se nad njim. Jezus pa jim je govóril: »Prerok ni brez časti, razen v domačem kraju, pri svojih sorodnikih in v svoji hiši.« (Mr 6,2–4)
»In čudil se je njihovi neveri.« (Mr 6,6)
Kristusovi čudeži, ki jih je storil, niso izkazovanje moči, temveč znamenja Božje ljubezni, ki pa se udejanji tam, kjer se ta sreča s človekovo vero.
Dejansko pa je človek Jezus iz Nazareta Božja prosojnost. V njem Bog v polnosti prebiva. Medtem ko mi vedno iščemo druga znamenja, druge čudeže, ne opazimo, da je resnično znamenje on, Bog, ki je postal meso, in da je on največji čudež vsega vesolja, saj njegovo srce in njegovo obličje vsebuje v sebi vso Božjo ljubezen.
Zdi se, da je moral Jezus dati povod, kot pravimo, za negativni sprejem v Nazaretu. Vendar pa na koncu pripovedi najdemo opombo, ki pravi ravno nasprotno. Evangelist namreč piše, da se je Jezus čudil njihovi neveri.
Stremljenju krajanov, ki so se pohujšali, sledi Jezusovo čudenje. Tudi on se je v nekem smislu pohujšal. Kljub temu da je vedel, da noben prerok ni dobro sprejet v domačem kraju, je ostala zanj zakrknjenost src domačinov zagrnjena, nedostopna: Kako to, da ne prepoznajo luči Resnice? Zakaj se ne odprejo Božji dobroti, ki jo je želel deliti z našo človeškostjo? (E. Mozetič)
Potruditi se moramo, da odpremo srce in razum za sprejem Božje resničnosti, ki nam prihaja naproti. Gre za to, da imamo vero. Pomanjkanje vere je namreč ovira za Božjo milost. Številni krščeni živijo, kakor da bi Kristus ne obstajal. Ponavljajo geste in znamenja vere, a to ne odseva njihove resnične pripadnosti Jezusu in njegovemu evangeliju. Vsak kristjan, vsi mi, vsak od nas pa je nasprotno poklican poglobiti to temeljno pripadnost s tem, da jo skuša pričevati s temu skladnim življenjem, katerega osnovna nit je dejavna ljubezen.
Prosimo Gospoda po priprošnji Device Marije, da raztopi trdoto srca in omejenost razuma, da bomo odprti za njegovo milost, za njegovo resnico in za njegovo poslanstvo dobrote in usmiljenja, ki je namenjeno vsem, brez kakršnega koli izključevanja. (papež Frančišek)
V preteklem tednu smo se na pokopališču na Dolu poslovili od pokojne Stojke Lipoglavšek in od pokojnega Vilija Kohneta. Molimo za pokoj njunih duš.