Oznanila v PDF obliki za tiskanje
NIKOGAR NE MOREMO PRISILITI, DA BI NAS SPREJEL
Jezus pokliče svoje učence in jih pošlje z jasnimi in natančnimi pravili. Izzove jih z vrsto drž in vedenj, ki jih morajo imeti. Pogosto se nam lahko zdijo pretirani ali absurdni, lažje bi jih bilo brati simbolično. A Jezus je zelo natančen in zelo jasen. Jezus kot dober pastir, pedagog, učence pošlje živet gostoljubnost. Pravi jim, naj ostanejo tam, kjer jih bodo sprejeli. Pošlje jih, naj se naučijo eno od temeljnih karakteristik verne skupnosti. Kristjan je tisti, ki se je naučil gostoljubnosti, sprejemanja.
Jezus jih ne pošlje kot mogočnike, kot lastnike, poglavarje, zadolžene za postavo in pravila. Ravno nasprotno, pokaže jim, da je kristjanova pot spremeniti srce. Gospod pa nam jasno pravi: v logiko evangelija se ne more prepričati z argumenti, strategijami, taktikami, ampak tako, da se naučimo gostoljubnosti.
Mnogokrat pozabimo, da obstaja zlo, ki je pred našimi grehi. Obstaja korenina, ki povzroča veliko, veliko škode, ki tiho uničuje mnoga življenja. Obstaja zlo, ki si počasi naredi gnezdo v našem srcu in jé našo življenjsko moč. To je »osamljenost«. Osamljenost, ki ima lahko veliko razlogov, veliko povodov. Kako uničuje življenje! Kako nam škoduje! Ločuje nas od drugih, od Boga, od skupnosti. Zapira nas vase. Zato je lastno Cerkvi, materi, da se učimo živeti bratstvo z drugimi. Bratsko sprejemanje je najboljše pričevanje o tem, da je Bog Oče, kajti, kot je rekel Jezus, »po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen«.
Bog se nikoli ne pusti premagati v gostoljubnosti, zato pošilja svojega Sina, ga podarja, izroča, deli, da bi se naučili pot bratstva. To je dokončno novo obzorje, nova Beseda za mnoge situacije izključevanja, razkrajanja, zaprtosti, izoliranosti. Je nova Beseda, ki 
razbije tišino osamljenosti.
Eno je gotovo: nikogar ne moremo prisiliti, da bi nas sprejel in gostil. A kako lepo si je predstavljati naše župnije, skupnosti, kapele, kraje … kot različna središča srečevanja in povezanosti med nami in Bogom. (E. Mozetič)
MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku
14. julij
15. NEDELJA MED LETOM
sv. Kamil, duhovnik
7.30 Hrastnik: za žive in rajne župljane
za + Boža Dolinarja
9.00 Dol: za + Olgo Funkel (ob roj. dnevu)
za + Marjano Kurent
10.30 Trbovlje – sv. Martin: za zdravje in Božji blagoslov
za + Marijo (obl.) in Martina Bukovca
za + Toneta Nagliča (30. dan)
Ponedeljek, 15. 7.
sv. Bonaventura, škof in cerkveni učitelj
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in + iz družin Grabnar, Šmid in Rus
Torek, 16. 7.
Karmelska Mati Božja
18.00 Dol: v zahvalo za uspešno opravljeno poklicno maturo
za + Andrejo Hribernik roj. Hren
18.40 Trbovlje – sv. Marija: molitev večernic
19.00 za + Ivana (obl.), Pavleta, Lojzija in starše Novak
Sreda, 17. 7.
sv. Aleksij, spokornik
8.00 Dol: za + župnika Franca Ornika
8.00 Hrastnik: po namenu
Četrtek, 18. 7.
sv. Friderik (Miroslav), škof
18.00 Hrastnik: v zahvalo za 37 let skupnega življenja
18.40 Trbovlje – sv. Martin: molitev pred Najsvetejšim v tišini (možna spoved)
19.00 za + Štefana Drnovška (obl.)
za + Vinka Cenclja
Petek, 19. 7.
sv. Arsenij, puščavnik
8.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Franca Sekilija
Sobota, 20. 7.
sv. Marjeta Antiohijska, mučenka
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za + Petra (obl.) in pok. iz družine Habjan
za + Erika Ložaka (obl.)
za + Metko Potisek
21. julij
16. NEDELJA MED LETOM, KRIŠTOFOVA
sv. Danijel, prerok
7.30 Hrastnik: za žive in rajne župljane
za + Rudija Vuga
9.00 Dol: za + Zdenko Meterc (obl.)
za + Jakoba in Marijo Žagar
10.30 Trbovlje – sv. Martin: za + Marjana Šinkovca (obl.), dva brata in sorodnike
Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.
OBVESTILA
V JULIJU IN AVGUSTU JE SPREMENJEN URNIK NEDELJSKIH SV. MAŠ.
V župniji Trbovlje – sv. Marija je nedeljska sv. maša ob sobotah, ob 19.00, ob nedeljah pa sv. maše ni.
V župniji Hrastnik je ob nedeljah sv. maša ob 7.30.
V župniji Dol pri Hrastniku je ob nedeljah sv. maša ob 9.00.
V župniji Trbovlje – sv. Martin je ob nedeljah sv. maša ob 10.30.
Prihodnjo nedeljo (21. 7.) obhajamo Krištofovo nedeljo. Skupaj se bomo priporočili za varno in srečno vožnjo. Po nedeljskih mašah bo blagoslov vozil. MIVA Slovenije se vam v imenu vseh misijonarjev zahvaljuje za vašo dosedanjo naklonjenost. Z vašimi darovi je MIVA Slovenije v letu 2023 podprla 9 projektov v skupni vrednosti 267.934,35 €. Tudi letos ste vabljeni, da ob blagoslovu v zahvalo za srečno prevožene kilometre darujete za nova vozila za naše misijonarje. Ob blagoslovu bo vsak lastnik avtomobila dobil nalepko in molitveni kartonček.
Lepo vabljeni na romanje v San Giovanni Rotondo z brati kapucini (29. 8. – 3. 9.). Program romanja je na oglasni deski, v tiskani obliki pa ga lahko dobite v zakristiji.
Preteklo nedeljo je bilo darovanje okrog oltarja. V župniji Trbovlje – sv. Martin ste darovali 720,88 €, v župniji Trbovlje – sv. Marija ste darovali 715,70 €, v župniji Hrastnik ste darovali 755,96 € in v župniji Dol pri Hrastniku 269,90 €. Hvala za vaše darove.
Hrastnik
Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi v četrtek po sv. maši k molitveni uri.
Dol pri Hrastniku
V nedeljo, 28. 7., bomo praznovali Jakobovo nedeljo, zato bo sv. maša ob 10.00. Gospodinje prosimo za kruh in pecivo za pogostitev po sv. maši. Če je mogoče, prinesite dobrote v soboto do 9. ure ali nedeljo do 9. ure. Hvala.
Za čiščenje cerkve se zahvaljujemo vernikom iz okolice Dola, za prihodnji teden pa prosimo vernike iz Črdenca in Slatnega. Hvala za vašo skrb za urejenost naše cerkve.
BESEDA ŽIVEGA BOGA
Tisti čas je Jezus poklical k sebi dvanajstére in jih začel pošiljati po dva in dva. Dajal jim je oblast nad nečistimi duhovi in jim naróčil, naj razen palice ne jemljejo na pot ničesar, ne kruha ne popotne torbe ne denarja v pasu, obujejo naj sandale in naj ne oblačijo dveh oblek.
Če vas kakšen kraj ne sprejme in vas ne poslušajo, pojdite od tam in si otresite prah z nog, njim v pričevanje. (Mr 6,2–4)
Pustiti vse, kar imaš, in slediti Jezusu, njegovemu klicu …, pustiti vse, prevzeti naloge, se odločiti za pričevanje …, stopiti v žetev. To je bila vedno avantura in vedno bo nekaj, kar preseneti poklicane in tudi druge ob njih. V to avanturo smo tako ali drugače poklicani prav vsi, ki želimo in hočemo biti kristjani: Jezusovi učenci, prijatelji, bratje, pričevalci današnjega časa.
Jezus pa ob tem vedno znova kliče nekatere, da ne bi bili samo njegovi prijatelji, Božji otroci, pristni kristjani, temveč da bi bili na poseben način njegovi tesni sodelavci. Kliče ljudi, po katerih bi lahko na poseben način nadaljeval svoje odrešenjsko poslanstvo med nami. Zato nekatere kliče na »svojo njivo« s posebno nalogo, da bi postali redovniki, redovnice, misijonarji, misijonarke, duhovniki ali diakoni.
Tako bi njihovo življenje bilo kar najbolj podobno Jezusovemu. Postali bi dar za druge. (E. Mozetič)
»In šli so ter oznanjali.« (prim. Mr 6,12)
Današnji evangelij (prim. Mr 6,7–13) pripoveduje o trenutku, ko Jezus pošilja dvanajstere v poslanstvo. Potem ko jih je enega po enega poklical po imenu, da ‘bi bili z njim’ (Mr 3,14), poslušali njegove besede ter opazovali njegove geste ozdravljanja, jih sedaj ponovno zbere, da bi jih ‘poslal po dva in dva’ (Mr 6,7) v vasi, kamor se je namenil iti. To je neke vrste ‘pripravništvo’ za to, kar bodo poklicani delati po vstajenju z močjo Svetega Duha. Evangeljski odlomek se zaustavi ob misijonarskem stilu, ki ga lahko povzamemo v dveh točkah: poslanstvo ima središče in poslanstvo ima obličje.
Učenec, misijonar ima predvsem svoje središče sklicevanja, ki je Jezus. Odhod in delovanje apostolov je prikazano kot razširjanje iz enega središča, torej kot predlaganje Jezusove navzočnosti in delovanja v njihovem misijonskem delovanju. To razodeva, kako apostoli nimajo nič svojega oznanjati, niti pokazati svojih sposobnosti, temveč govorijo in delujejo kot poslani, kot Jezusovi glasniki.
Ta evangeljski dogodek se tiče tudi vseh nas; ne samo duhovnikov, temveč vseh krščenih, ki smo poklicani pričevati v različnih življenjskih področjih Kristusov evangelij. Prav tako pa je tudi za nas to poslanstvo pristno samo, če izhaja iz nespremenljivega središča, ki je Jezus. To ni pobuda posameznih vernikov, niti skupin, še manj velikih združenj, ampak je to poslanstvo Cerkve neločljivo povezano z njenim Gospodom. Noben kristjan ne oznanja evangelija iz sebe, temveč poslan po Cerkvi, ki je od Kristusa prejela to poslanstvo. Ravno s krstom postanemo misijonarji.
Krščeni, ki ne čuti, da bi oznanjal evangelij, oznanjal Jezusa, ni dober kristjan. (Papež Frančišek)