Oznanila v PDF obliki za tiskanje

OGENJ SVETEGA DUHA

Ogenj, o katerem govori Jezus, je ogenj Svetega Duha, ta v nas živa in delujoča navzočnost od dneva našega krsta. Ta ogenj je ustvarjalna moč, ki očiščuje in prenavlja, ki sežge vsako človeško bedo, vsako sebičnost, vsak greh, nas od znotraj spremeni, obnovi in naredi sposobne ljubiti. Jezus želi, da Sveti Duh vzplamti kakor ogenj v našem srcu, saj samo, če se – bodite pozorni na to – požar Božje ljubezni začne v srcu, se lahko razširi in stori, da Božje kraljestvo napreduje. Ne začne se v glavi, ampak v srcu. Če se bomo popolnoma odprli delovanju Svetega Duha, nam bo On podaril drznost in gorečnost, da zaplujemo po odprtem morju in oznanimo Jezusa ter njegovo tolažeče sporočilo usmiljenja in zveličanja vsem, brez strahu. Ogenj se začne v srcu. 
Da bi izpolnila njegovo poslanstvo v svetu, Cerkev, torej vsi mi, potrebujemo pomoč Svetega Duha, da bi nas pri tem ne zaviral strah ter preračunljivost in se ne bi navadili hoditi znotraj varnih meja. Apostolski pogum, ki ga v nas kot ogenj prižge Sveti Duh, nam pomaga iti preko zidov in ovir, nas naredi ustvarjalne ter nas priganja, da stopimo na pot še neodkritih ali nelahkih poti ter vsem, ki jih srečamo, nudimo upanje. S tem ognjem Svetega Duha smo poklicani, da vedno bolj postajamo skupnosti ljudi, polnih razumevanja, razširjenega srca ter veselega obraza. Bolj kot kdaj koli je potreba po duhovnikih, posvečenih osebah ter vernih laikih s pozornim pogledom na apostolat, ki so pretreseni ter se ustavijo ob trpljenju ter ob materialni in duhovni bedi. Tako bodo zaznamovali pot evangelizacije ter poslanstva z ozdravljajočim ritmom bližine. Ravno ogenj Svetega Duha je, ki nas vodi k temu, da postajamo bližnji drugim, osebam, ki trpijo, ki so pomoči potrebne, toliki človeški bedi, tolikim težavam, tistim, ki trpijo. To je ogenj, ki izhaja iz srca.
Prosimo Devico Marijo, da moli z nami in za nas ter prosi nebeškega Očeta, da razlije na vse nas vernike ogenj Svetega Duha, božanski ogenj, ki ogreje srce in nam pomaga biti solidarni z veseljem ter trpljenjem naših bratov in sester. (E. Mozetič)

MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku

14. avgust
20. NEDELJA MED LETOM
sv. Maksimilijan Kolbe, duhovnik in mučenec
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
po namenu
8.00 Hrastnik: za + Bineta Ločičnika
10.00 Dol pri Hrastniku: za + Marijo, Antonijo in Pavlo Podmenik

Ponedeljek, 15. 8.
MARIJINO VNEBOVZETJE
7.30 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Rajka Rajška
za + Marino Kovač
9.00 Draga: za + družini Rotar in Urh
10.30 Dol pri Hrastniku: v zahvalo za srečno operacijo in priprošnjo za zdravje
za + Franca Ornika

Torek, 16. 8.
sv. Rok, spokornik
17.00 Sv. Katarina: po namenu
18.40 Trbovlje – sv. Marija: večernice
19.00 za + Darka in Pavlo Merzelj
za + Rudija Klarerja (8. dan)
za + Doro Ritonja (8. dan)

Sreda, 17. 8.
sv. Hiacint, redovnik
8.00 Hrastnik: za + Roka Gučka in sorodnike

Četrtek, 18. 8.
sv. Helena (Alenka), cesarica
19.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Ivana Štrajharja
za nove duhovniške in diakonske poklice

Petek, 19. 8.
sv. Janez Eudes, duhovnik
8.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Frido Deželak (8. dan)

Sobota, 20. 8.
sv. Bernard, opat in cerkveni učitelj
19.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Ivanko Kovšček
za + sorodnike Jager, Topole in v zahvalo

21. avgust
21. NEDELJA MED LETOM
sv. Pij X., papež
7.30 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Rajka Bizjaka (obl.)
9.00 Hrastnik: v zahvalo ob obletnici poroke
10.30 Dol pri Hrastniku: za + Kristino in Bojana (obl.) Krežeta

Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.

OBVESTILA

Z namenom čim bolj enotnega delovanja in seznanjanja s pastoralnim utripom vseh štirih župnij, so tiskana oznanila odslej skupna in izhajajo vsak teden.
V prihodnjem tednu že prihaja do določenih sprememb glede urnika sv. maš, zato bodite pozorni na razporede sv. maš po različnih župnijah in cerkvah. Kolikor bo le mogoče, bom upošteval termine sv. maš, za katere ste se že dogovorili. Trenutno ni znano, kako dolgo bo trajalo to stanje, zato vas prosim za razumevanje. Hvala za vašo molitveno podporo in dejavno sodelovanje v vseh štirih župnijah. Vabim vas tudi k razumevajočemu sprejemanju sprememb, kjer bodo potrebne in kjer jih bodo narekovale razmere. Če me potrebujete, me lahko dobite na tel. št.: 041/388-145.

Slovenski škofje so na majski seji škofovske konference sklenili, da je od 1. septembra 2022 dalje dar za mašni namen 23 € (doslej 20 €).

Dol pri Hrastniku

Za čiščenje cerkve in okolice se zahvaljujemo vernikom iz Marnega, za prihodnji teden pa prosimo vernike iz Brnice. Hvala za vašo skrb za urejenost župnijske cerkve.

Poimenovanje in pomen praznika

Pri Slovencih je praznik Marijinega vnebovzetja izredno priljubljen in ima različna imena. Največkrat mu pravimo veliki šmaren, pogosto velika maša, nekoliko redkeje velika gospojnica. Vsa ta in še druga imena hočejo poudariti, da je to eden največjih Marijinih praznikov. Zelo pomenljivo je, da so bile najstarejše cerkve v tistih krajih, kjer se je krščanstvo med Slovence širilo iz Ogleja, vse posvečene Mariji vnebovzeti.
Bogoslužna imena za ta praznik so bila zelo različna. ‘Vnebovzetje’ je bilo sprva zelo redko, kajti kristjani na Vzhodu, kjer se je praznik najprej uveljavil, raje govorijo o Marijinem ‘zaspanju’, ‘preselitvi’ ali ‘odhodu’ Jezusove matere. Vsebina praznovanja pa je od vsega začetka Marijin ‘odhod’ s tega sveta. Misel na smrt je bila pri praznovanju temeljna, vendar pa se ne ustavi pri smrti sami, temveč gre k poveličanju – k zmagoslavnemu Marijinemu vstopu v nebesa in k sredniški vlogi, ki jo Marija poslej izvršuje v nebesih.

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Marija pa je rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh
se raduje v Bogu, mojem Zveličarju. Kajti ozrl se je na nizkost svoje dekle.
Glej, blagrovali me bodo odslej vsi rodovi. Kajti velike reči mi je storil On,
ki je mogočen in je njegovo ime sveto. Od roda do roda traja
njegovo usmiljenje tistim, ki mu v strahu služijo.
Moč je pokazal s svojo roko, razkropil je tiste, ki so napuhnjenih misli.
(Lk 1,46–51 )

ZGODI SE

Srečanje Marije in Elizabete je polno veselja. Zakaj? Ker vsaka ceni drugo, jo spoštuje in vzame čisto zares. Druga drugi želita postreči. Več kot očitno je, da to spoštovanje drugega in veselje nad bližnjim izvira iz globoke ponižnosti v odnosu do Boga.
Že samo srečanje teh dveh žena nam govori tudi o kreposti, brez katere ni poti v nebesa: ponižnost. Pot v nebo je pot ponižnih. Samo ponižni jo zmorejo prehoditi, ti pa vedo, da tudi ta krepost ni njihova zasluga, ampak Božji dar.
Marija Elizabete ni obiskala po naključju. Gotovo je k njej prihajala pogosto. Odnosa, ki ga odraža njuno srečanje, nista mogli splesti čez noč. To je odnos dveh, ki delita svoje življenje in čustvovanje, svoje strahove in hrepenenja. Pri tem pa kot pravi vernici ne moreta v nobeni misli mimo Boga. On je njuno vse, on ju vodi.
Angelovo oznanjenje Marijo preseneti. Ni pričakovala, da bo Bog tako močno spremenil njene načrte. Postala bo Božja mati, sprejeti pa mora težo tveganja, da bo spočela, še preden je poročena. Bolečino, da bo marsikoga razočarala, čeprav zaradi zvestobe Bogu. Prizadela bo Jožefa, prizadela svojo družino. Biti kriv brez krivde je ponižanje, ki je eden temeljnih kamnov ponižnosti. A le v pripravljenosti na sramoto in križ zaradi zaupanja v Božjo ljubezen je mogoče sprejeti Božjo voljo. Marija v vsej ponižnosti izreče svoj Zgodi se, ki postane njeno vodilo.
Njen odnos z Bogom se tako začenja s ponižnostjo in izredno hvaležnostjo. Zaveda se svoje majhnosti in nemoči. Hvaležna je, da jo Bog opazi in jo hoče imeti za služabnico, za sodelavko.
Kot nekoč Marija tudi mi danes še kako potrebujemo ponižnost, hvaležnost, veselje in Božjo pomoč. Naj nas spremlja in vzpodbuja Marijin zgled ter njena priprošnja. (E. Mozetič)

Prazniki Katoliške cerkve so podobni svežim, dišečim cvetličnim vencem, ki jih verni svet, vsako občestvo in vsaka duša, spleta neskončnemu Bogu. Cvetlice so kreposti Jezusa, Marije in Božjih svetnikov, prijeten vonj pred Gospodom. Če jih posnemamo, smo tudi mi prijeten vonj.
Med posebnimi prazniki je praznik Marije. Kdo izmed nas od Marije še ni prejel nobene milosti, kdo se še ni priporočal njenemu varstvu? Zato se veselimo, da smo pod Marijinim materinskim varstvom in zaupno k njej vzklikajmo: »O mogočna zaščitnica, stoj nam ob strani, zdaj in ob naši smrtni uri.« (bl. Anton Martin Slomšek, Govori o Mariji)

V preteklem tednu smo se na pokopališču v Gabrskem poslovili od pokojne Doroteje Ritonja, Rudija Klarerja in Fride Deželak, na pokopališču na Dolu pa od pokojnega Davida Gričarja in Ljudmile Rezec. Molimo za pokoj njihovih duš.