Oznanila v PDF obliki za tiskanje
SREČANJE Z BOŽJO BESEDO NAS NAPOLNI Z VESELJEM
Izraelsko ljudstvo je po izgnanstvu pogrešalo Besedo, bilo je lačno Božje besede. Tudi mi smo lačni te Besede, čeprav te lakote včasih sploh ne začutimo. Hrana se pogosto skriva že na dosegu roke – na knjižni polici, kjer se skriva Sveto pismo, pogosto v prahu časa, saj ga nismo uspeli odpreti.
Nedelja je dan za srečanje ljudstva z Gospodom. Dan tudi mojega srečanja z Gospodom: tako v besedi kot v evharistiji sami. ‘Ta dan je posvečen Gospodu.’
Ko slišim Božjo besedo, kaj se zgodi v mojem srcu? Ali je pozorno na Božjo besedo? Dopustim, da se dotakne mojega srca ali pa stojim tam in gledam v strop ter razmišljam o drugih stvareh? Božja beseda pogosto pride v eno uho pri drugem pa gre ven in ne prispe do srca? Kaj osebno storim za samo pripravo, da bi ta Beseda prispela v moje srce?
Božja beseda nas dela radostne, srečanje z Božjo besedo nas napolnjuje z veseljem in to veselje je moja moč, je naša moč. Kristjani so veseli, saj so sprejeli Božjo besedo v srce in neprestano srečujejo Besedo, iščejo jo. To je današnje sporočilo za vse nas.
Na mestu je, da si na to nedeljo Božje besede izprašamo vest: Kako poslušam Božjo besedo? Ali pa je enostavno ne poslušam? Kako se srečujem z njegovo Besedo, kar je Sveto pismo? In zatem: Sem prepričan, da je veselje v Gospodu moja moč? Žalost namreč ni naša moč. Žalostna srca hudič takoj potolče, medtem ko nas Gospodovo veselje dviguje, 
da pojemo in jokamo od veselja.
Cerkev nas uči, da je Jezus navzoč v njegovi Besedi. Zato je tako zelo pomembno, da tekom dneva prebiramo Sveto pismo. Zakaj? Da bi se ga naučili na pamet? Ne! Da bi našli Jezusa, kajti Jezus je prav v njegovi Besedi, v njegovem evangeliju. Vsakič, ko berem evangelij, najdem Jezusa. Ta me lahko osebno nagovori, a le, če ga sprejmem odprtih ušes, odprtega srca. (E. Mozetič)
MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku
21. januar
3. NEDELJA MED LETOM, nedelja Božje besede
sv. Neža, mučenka
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Mira Koširja
za + Zvoneta Lavriča ter pok. iz družin Lavrič in Potisek
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Terezijo in Slavka Izgoršek (obl.)
za + Franca Jagra (obl.)
v zahvalo za 60 let življenja
8.00 Hrastnik: v zahvalo in priprošnjo za uspešno ozdravljenje po operaciji, za zdravje v družini ter za + iz družin Brečko in Obrez
10.00 Dol: za + Antona in Marijo Grešak
za + Ivana Kneza (obl.), starše Napret in Antona Mlakarja
Ponedeljek, 22. 1.
sv. Vincencij, diakon in mučenec
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za + Jurija (obl.) in starše Gotal, Barico Pintarič in sorodnike
za + Minko Rovšek
Torek, 23. 1.
sv. Severijan in Akvila, mučenca
18.00 Dol: za + Franca Majcna (8. dan)
za + Martina in Nežo Deželak
18.40 Trbovlje – sv. Marija: molitev večernic
19.00 za + starše in brata Kukovič
za + Mirka (8. dan) in Ano Marijo Jerman (obl.)
Sreda, 24. 1.
sv. Frančišek Saleški, škof in cerkveni učitelj
8.00 Hrastnik: za + Frančiška Pfeiferja in Franca Kršlina ter sorodnike
8.00 Turje: za + Franca Ornika in Draga Verdeva
Četrtek, 25. 1.
spreobrnitev apostola Pavla
18.00 Hrastnik: za + Anteja Lušiča (obl.)
za + Marijo Markelj (8. dan)
18.30 Trbovlje – sv. Martin: molitev pred Najsvetejšim (možna sv. spoved)
19.00 za + Jožo in Janeza Forte
za + Ano Medvešek
Petek, 26. 1.
sv. Timotej in Tit, škofa
8.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Ivana Pangeršiča (obl.)
za + Joza Cosiča
Sobota, 27. 1.
sv. Angela Merici, ustanoviteljica uršulink
19.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Ivanko Rozman in žup. Franca Ornika
za + Silvo Medved
28. januar
4. NEDELJA MED LETOM
sv. Tomaž Akvinski, cerkveni učitelj
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Ivanko in Jožefa Koznika
za + Ano in Đura Živkoviča
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Frančiško Jerebičnik
za + iz družine Gradišnik in za zdravje
za + Gelco Jurečič (obl.)
8.00 Hrastnik: za + Nežo in Franca Fidlerja
10.00 Dol: za + Franca in Štefko Opresnik ter vse pok. Opresnikove
Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.
OBVESTILA
V četrtek (18. 1.) smo začeli teden molitve za edinost kristjanov. Letošnji teden nosi naslov »Ljubi Gospoda, svojega Boga … in svojega bližnjega kakor samega sebe« (Lk 10,27). Vabljeni smo, da v tem času še bolj poživimo molitev za edinost kristjanov.
V adventni akciji »otroci za otroke« ste veroučenci v Trbovljah zbrali 287,91 €, v Hrastniku 52.00 € in na Dolu 30,33 €. Hvala za darove, ki so namenjeni lačnim otrokom v misijonih.
Letos bo potekal že 16. vseslovenski svetopisemski maraton, ki nosi naslov »Gospod preizkusil si me in me poznaš«. Namen svetopisemskega maratona je, da bi se kar najbolj povezali z Božjo besedo, da bi nam ta postajala čedalje bolj domača, da bi jo radi prebirali, premišljevali in tudi po njej živeli. Po naših župnijah bodo branja Svetega pisma potekala po naslednjem sporedu:
Trbovlje – sv. Martin, nedelja, 21. 1., od 11.00 do 23.00.
Trbovlje – sv. Marija, ponedeljek, 22. 1., od 19.30 do 23.15.
Dol pri Hrastniku, torek, 23. 1., od 18.30 do 21.30.
Hrastnik, nedelja, 28. 1., od 8.45 do 12.15.
Vsi res lepo povabljeni, da skupaj kot velika družina prebiramo Božjo besedo!
Prihodnjo nedeljo (28. 1.) imamo v Trbovljah pri Sv. Martinu za otroke v prvih treh razredih in za njihove starše družinsko katehezo. Začnemo ob 9.00 v župnijski dvorani. Vabljeni.
Trboveljski prvoobhajanci imajo v pripravi na prvo sv. obhajilo reden verouk ob torkih, ob 14.00 v veroučni učilnici. Prvo srečanje bo ta torek, 23. januarja.
V soboto, 3. februarja, bo ob 17.00 v župnijski dvorani župnije Trbovlje – sv. Martin srečanje bralcev Božje besede za vse štiri župnije. Gost srečanja bo prof. Jože Faganel. Na srečanje ste vabljeni prav vsi bralci Božje besede. Vabljeni tudi vsi tisti, ki bi se želeli pridružiti bralcem Božje besede po naših župnijah. Srečanje bomo zaključili s sv. mašo ob 19.00. Lepo vabljeni.
Hrastnik
Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi v četrtek po sv. maši k molitveni uri.
Dol pri Hrastniku
Samo še danes (21. 1.) zbiramo naročila za verski tisk (Družina in Ognjišče).
Za čiščenje cerkve in okolice se zahvaljujemo vernikom iz Črdenca in Slatnega, za prihodnji teden pa prosimo vernike iz Brdc. Hvala za vašo skrb za urejenost naše cerkve.
BESEDA ŽIVEGA BOGA
Ko je šel ob Galilejskem jezeru, je zagledal Simona in Andreja, Simonovega brata, ki sta metala mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča. Jezus jima je rekel:
»Hodita za menoj in narédil vaju bom za ribiča ljudi!« Takoj sta pustila mreže in šla za njim. (Mr 1,16–18)
Nekaj zanimivosti o Svetem pismu
Sveto pismo (SP) je prevedeno v več kot 3380 jezikov. Prevodi so pomagali pri soustvarjanju narodnih jezikov. Tudi slovenščina se je začela razvijati z Dalmatinovim prevodom Biblije (1584).
Septuaginta je prvi grški prevod SP Stare zaveze (SZ), ki je nastal v 3. in 2. stol. pred. Kr., v starodavnem egipčanskem mestu Aleksandrija. Prevod je dobil ime po sedemdesetih prevajalcih. Prevedli niso le hebrejskega (judovskega) svetopisemskega izročila, ki vsebuje 24 knjig, temveč tudi druga besedila, ki pa jih kot kanonična priznavamo le katoličani in pravoslavni. Zanje se uporablja ime devterokanonične knjige, judje in protestanti pa jih prištevajo med apokrife.
Vulgata (lat. splošno razširjena, sprejeta) je latinski prevod SP z začetka 5. stoletja, v večini delo svetega Hieronima. Nastala je na pobudo papeža Damaza, da bi Cerkev imela zanesljiv in homogen latinski prevod. Splošno veljavo pa je Vulgati zagotovil cesar Karel Veliki leta 800. Leta 1546 jo je tridentinski koncil razglasil za avtentično. Zaradi napak pri prepisovanjih in razvoja tekstne kritike so Vulgato temeljito revidirali. 1979 je izšla Nova Vulgata, ki je nadomestila staro, saj je postala uradna verzija za rabo v latinskem bogoslužju in za dokumente Katoliške cerkve latinskega obreda.
Jurij Dalmatin velja za prvega slovenskega prevajalca Biblije. Njegov protestantski prevod SP je izšel leta 1548. Potrebnih je bilo več kot dvesto let, da je izšla katoliška izdaja SP, imenovana Japljeva Biblija, ki je izhajala med letoma 1783–1802. A prevod je pošel. SP je želel pripraviti škof Slomšek, ker pa so o tem razmišljali tudi predstavniki ljubljanske škofije, je Slomšek prevod prepustil njim. Tako je več prevajalcev pod mentorstvom škofa W olfa izdalo t. i. W olfovo Biblijo. Prevajali so po Vulgati in nemški Alliolijevi Bibliji, iz katere so povzeli tudi opombe. Prevod je izšel v šestih zvezkih (1856 – 1859). Stritar je izdal Novi zakon (1882), prevedel pa tudi nekatere knjige Stare zaveze. Za pesniško preoblikovano izdajo SP je poskrbel Simon Gregorčič. Poseben pomen ima tudi prevod grške NZ v prekmurščino, za katerega sta poskrbela brata Štefan in Mikloš Küzmič, znan kot Küzmičev Nouvi zakon (1771). Poseben pomen ima Mariborski prevod SP (1959–1961), ki ga je pripravljal dr. Matija Slavič. Gre namreč za prvi prevod SZ knjig iz hebrejščine v slovenščino, medtem ko je celotna NZ prevedena iz grškega izvirnika. Prevod je vstopil v bogoslužno rabo. Leta 1974 je izšla še popravljena različica Mariborske izdaje, imenovana Ekumenska izdaja SP, saj so jo pripravljali katoličani in protestanti. Leta 1996 je izšel Standardni prevod SP, ki je dosledno preveden po izvirniku. (U. Flisar)
V preteklem tednu smo se na pokopališču v Gabrskem poslovili od pokojnega Bogomirja Jermana, v Podkraju od pokojne Marije Markelj in na Dolu od pokojnega Franca Majcna. Molimo za pokoj njihovih duš.