Oznanila v PDF obliki za tiskanje
VSAK KRISTJAN MORA BITI SOL IN LUČ V SVETU
V starih časih je bila sol edina začimba, ki je dala hrani okus. Brez soli bi bila hrana brez okusa. Jezus pravi: kar je sol za hrano, so kristjani za svet. Kristjani so zato tu, da naredijo svet boljši.
Kot sol smo poklicani, da postanemo učenci, prijateljski in prijazni ter da živimo v miru med seboj. Kot luč smo poklicani, da pokažemo pot. Brez luči se zaletimo drug v drugega in pademo v jarek. Toda luč pravi: »Tu je pot, pojdi po njej; tu je nevarnost, izogni se ji.« Brez luči in soli bi bil svet v zelo slabem stanju, nezanimiv in nemogoče bi bilo živeti v njem. Z lučjo in soljo postaja svet varnejši in boljši. Dolžnost kristjanov je, da naredimo svet boljši. Toda kako naj to naredimo? Na enak način, kot delujeta sol in luč. Najprej se moramo razlikovati od hrane, preden je uporabljena. Če sol izgubi svoj okus, je neuporabna in ne more več narediti razlike. Luč se mora razlikovati od teme, da bi lahko pomagala. Zato pomeni biti sol in luč sveta biti drugačen od sveta. Če verniki nimamo ničesar, kar nas loči od nevernikov, smo kot sol, ki je izgubila slanost in zato ne more povzročiti razlike. In tisto, kar nas loči od neverujočih, ne smejo biti samo oznake in priponke, ki jih nosimo, ampak predvsem življenje, ki ga živimo.
Ljubezen je razpoznavni znak, po katerem lahko ločimo pravega kristjana od lažnega. Nadalje pa sol in luč delujeta tako, da se združita s stvarjo, ki bi jo rada spremenila. Sol ne more spremeniti hrane, razen če ne gre v hrano in jo spremeni od znotraj. Luč ne more pokazati poti, dokler ne sreča teme. Včasih kristjani mislijo, da je prava pot, da se držijo stran od družbe in popularne kulture. Toda če se skrivamo pred resničnostjo naše družbe 
in našega sveta, se lahko zgodi, da bomo skrili svojo luč pod mernik. Da bi naredili razliko, se moramo zdramiti in se soočiti.
Sol in luč nista namenjeni sami sebi, ampak sta za to, da ju razdajamo drugim preko dobrih del. Tako ‘vaša luč sveti pred ljudmi. Da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih’. (E. Mozetič)
MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku
5. februar
5. NEDELJA MED LETOM
sv. Agata, devica in mučenka
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Vano, Sašo in starše Šoba
za zdravje v družini Bobonja
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Franca (obl.) in Marijo Zupan
za + Alojza Golčnika (8. dan)
8.00 Hrastnik: za + Marka Miliča (obl.) ter starše Kozlevčar, Milič in Zorc
10.00 Dol pri Hrastniku: za + Albina Jančiča (obl.)
Ponedeljek, 6. 2.
sv. Pavel Miki, duhovnik in drugi japonski mučenci
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za + Jožico Salmič Obrez
za nove duhovniške poklice in stanovitnost poklicanih
Torek, 7. 2.
sv. Nivard, redovnik
18.00 Dol pri Hrastniku: za + Jožeta (obl.) in Tilko Kačič in sorodnike
za + Bernarda Homška (8. dan)
18.40 Trbovlje – sv. Marija: molitev večernic
19.00 za + Eriko Rajh
za + Gelco Jurečić (8. dan)
Sreda, 8. 2.
sv. Hieronim Emilijani, redovni ustanovitelj
8.00 Turje: za + Mirka in Tilko Grešak (obl.) ter Ivana in Justiko Peklar
8.45 Hrastnik: za + Alberta Ravnikarja (obl.)
Četrtek, 9. 2.
sv. Apolonija, devica in mučenka
18.00 Hrastnik: za + Hildo Ocepek
za okrevanje po operaciji
18.30 Trbovlje – sv. Martin: molitev pred Najsvetejšim (možna sv. spoved)
19.00 za + Cvetko in Cirila Lanišnika
za srečno vožnjo
Petek, 10. 2.
sv. Sholastika, redovnica
8.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Blaža Žnidaršiča in Miri Golob
Sobota, 11. 2.
Lurška Mati Božja -svetovni dan bolnikov-
19.00 Trbovlje – sv. Martin: za + iz družin Štrovs in Umek
za + Jožefa Koznika (obl.) ter žive in pok. sorodnike
za + Stjepana Pintariča (obl.)
12. februar
6. NEDELJA MED LETOM
sv. Humbelina, redovnica
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Martina Šmida (obl.) ter družini Polšak in Božič
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Poldeta in Mari Poboljšaj
za zdravje vnuka
8.00 Hrastnik: za + Alojza (obl.) in Milojko Trobiš
10.00 Dol pri Hrastniku: za + starše Hrovat in Jovan ter Marijo Čehovin
za + Mihaela (obl.) in Cecilijo Napret ter starše Marinko
15.00 Retje: za + Zdenko Mrčun
Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.
OBVESTILA
V prihodnjem tednu so šolske počitnice, zato ni verouka.
V soboto (11. 2.) obhajamo god Lurške Matere Božje in svetovni dan bolnikov. Pri večerni sv. maši, v Trbovljah, pri Sv. Martinu, bodo bolniki lahko prejeli zakrament bolniškega maziljenja. Pol ure pred sv. mašo bo možnost za sv. spoved. Kdor ne more v cerkev lahko zaprosi za obisk duhovnika in prejem zakramentov na domu. Pred prejemom bolniškega maziljenja je prav, da bolniki opravijo sv. spoved in prejmejo sv. obhajilo. Naša dolžnost je, da ostarelim in bolnim poleg telesne priskrbimo tudi duhovno oskrbo. Zakrament bolniškega maziljenja ni le zakrament za umirajoče in ni zakrament, ki bi prinašal smrt. To je zakrament, ki bolniku daje življenje, moč in oporo v bolezni. Danes velika večina ljudi umira brez prejetih zakramentov. Spodbujam vas, da svojim bližnjim omogočite, da se s tega sveta poslovijo spravljeni z Bogom in z ljudmi.
Hrastnik
Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi k molitveni uri, ki bo v četrtek po sv. maši.
Dol pri Hrastniku
Hvala vsem, ki ste pomagali pri pospravljanju jaslic. Za čiščenje cerkve in okolice v preteklem tednu se zahvaljujemo vernikom iz Brnice. Za prihodnji teden prosimo vernike iz trga Dola. Hvala za vašo skrb za urejenost župnijske cerkve.
Kdo lahko prejme zakrament bolniškega maziljenja?
Zakrament bolniškega maziljenja lahko prejme vsak katoličan, ki je v resni bolezni, naj bo ta duhovna ali telesna. Mlad ali star človek, ki hudo zboli ali ga čaka težka operacija, nosečnica, ki ima rizično nosečnost, in mnogi drugi podobni primeri lahko prejmejo ta zakrament. Bolniško maziljenje skupaj s sv. spovedjo sodi med zakramente ozdravljanja. Pri spovedi so nam odpuščeni grehi in je ozdravljena naša duša. Pri bolniškem maziljenju pa je naša prošnja najprej usmerjena na telesno zdravje, vselej s prošnjo, če je to Božja volja za človeka. Bolniško maziljenje lahko človek prejme tudi večkrat, če je njegovo zdravje v resni nevarnosti (npr. če se ponovi rak) ali če se bolezensko stanje človeka spremeni. Ta zakrament je namenjen tudi vsem kristjanom, ki so tako bolni, da bi to utegnilo privesti do smrti. Ne smemo torej čakati, da bi bil bolnik na pragu smrti, ali že mrtev. Ta zakrament lahko prejmejo tudi ostareli, ki jim pod težo let pešajo življenjske moči. (www.si.aleteia.org)
BESEDA ŽIVEGA BOGA
Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se solí? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.« (Mt 5,13–16 )
Vabimo vas na NIKODEMOVE VEČERE 2023, ki bodo 17. februarja ter 24., 25. in 26. februarja 2023.
Z nami bodo: dr. Jože Možina, br. Luka Modic, Tanja Drnovšek Šuligoj in Gregor Čušin.
Več informacij najdete na plakatu na oglasni deski. Vabljeni!
UPANJE V MOJEM ŽIVLJENJU
Upanje dela moje življenje dragoceno. Upam na dragocen čas, ki mi je podarjen. Upam na dragocena srečanja, ki me čakajo, dokler še živim. Upam, da bo moje življenje dobro potekalo do konca in da bom našel svojo izpolnitev v Bogu. Upam na to, česar ne vidim, česar nobeno oko ni videlo in nobeno uho ni slišalo (prim. 1 Kor 2,9). Upanje, ki presega vse vidno, ima v človeški naravi svojo eksistencialno podlago. Ladislaus Boros, ki je prenesel filozofijo Ernsta Blocha v krščansko duhovnost, piše: »Človeško ‘življenje’ vedno pomeni: predokus nečesa drugega. Pričakovanje v nas ne bo ‘zaspalo’. Človek si izmišlja vedno nove želje. Njegovo bitje ‘se poganja naprej’ k temu, ‘kar še ni prisotno’. V človeku resnično deluje neuničljiv nagon, ki ga žene v smeri ‘dobrega konca’« (Boros, str. 81).
Dobra vaja je, da si ob vseh načrtih, ki jih imamo za življenje, ob vseh pričakovanjih, ki smo jih oblikovali za našo prihodnost, vedno znova predstavljamo: Da, to bi rad storil. To je moje življenje. Toda najpomembnejše šele prihaja. Vsi moji načrti so minljivi. Moje upanje pa se dviga čez vse vidno. Usmerjeno je na nevidno; usmerjeno je na nebesa.
To ni nikakršen beg pred mojim življenjem, ampak mi ravno to daje pogon, da se življenju prepustim brez strahu, da bi lahko šlo kaj narobe. Upanje mi podarja notranjo svobodo, da bom v tem svetu zapustil svojo življenjsko sled, da bom vložil vse moči, da bi živel zavestno in dobro življenje. Istočasno pa mi upanje daje občutek, da to še ni vse. S tega vidika mi upanje odvzema strah pred neuspehom, strah, da ne bi šlo, kot si želim. Upanje me osvobodi mojega racionaliziranja, s katerim se izogibam tveganju.
Ker ni potrebno, da bi moja hrepenenja izpolnilo bodisi moje delo, bodisi moji odnosi, bodisi moje življenjske situacije, se lahko potolažen in z notranjo svobodo prepustim svojim notranjim vzgibom. Ni se mi treba zavarovati, da bi si zagotovil, da bo resnično vse uspelo. Tvegam življenje. In imam trdno upanje, da bo življenje uspelo, četudi bi se v očeh ljudi ponesrečilo. (A. Grün, Ne zamudi svojega življenja)
V preteklem tednu smo se na pokopališču v Gabrskem poslovili od pokojne Gelce Jurečić na pokopališču na Dolu pa od pokojnega Bernarda Homška. Molimo za pokoj njunih duš.