Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BOG OZDRAVLJA

Evangelij jasno razlikuje med boleznijo in obsedenostjo. Za prvo je potrebno zdravilo, za drugo pa eksorcizem. Jezus skozi ves evangelij počne oboje. Danes se potreba po eksorcizmu nenehno povečuje.
A Jezus v nekem trenutku prekine z ozdravljanjem ljudi in izganjanjem demonov ter reče svojim učencem: “Pojdimo drugam.” Srečati si želi čim več ljudi in jim oznaniti veselo novico. Zakaj? Ker se ljudje brez Boga počutijo kakor Job (prvo berilo), ki v 7. poglavju pravi: “Odmerjeni so mi meseci, polni gorja, dodeljene so mi noči, polne trpljenja. Kadar grem spat, mislim, kdaj bom vstal, kadar vzamem za mero večer, naveličan prehitevam čas do mraka.”
Življenje, ki ga opisuje, je življenje bolnika. In je obenem življenje, kakršnega imamo brez Boga. Toda Bog “ozdravlja potrte v srcu”. Z Bogom ima življenje vse, kar potrebuje v duhovnem smislu: pomen, namen in tolažbo. Bog pa ne ozdravlja le naših potrtih src; ozdravlja tudi naša zaskrbljena in vase zaprta srca. 
Biti kristjan pomeni imeti veliko spodbudo za plahe ljudi. Če je torej Jezus resnično želel pokazati svetu, kako najti srečo, in to je bil njegov namen, potem je naloga nas kristjanov biti taka luč. Hkrati je naša naloga da smo priprošnjiki. Mi bolne lahko približamo Bogu, in to velja tudi za tiste brez Boga. Brez nas ga ne bodo nikoli našli.
Česa se lahko naučimo iz tokratnega evangeljskega odlomka? Naše pozornosti je vredna posebej ugotovitev apostola Simona: »Vsi te iščejo.« Kljub temu se Jezus poslovi od Kafarnauma. Če to prestavimo v današnji čas, potem vidimo, da tudi danes veliko ljudi išče smisel svojemu življenju. Čutijo, da mora biti nekaj več kot to, kar zaznavamo s čuti. Za tem »praznim mestom« slutimo več kot le praznino. In drugo: Kakor je bila molitev temelj Jezusovega življenja, naj bo tudi temelj našega življenja. Če se Jezusu pridružimo v molitvi in strežbi ubogim, vemo, da ga tam srečujemo, ker je tako v molitvi kot dobrih delih osebno navzoč. (E. Mozetič)

MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku

4. februar
5. NEDELJA MED LETOM
sv. Oskar, škof
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Kajo in Darka Mlinarja
za + Alojza Božiča in pok. iz družin Božič in Drnovšek
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Franca (obl.) in Marijo Zupan
za + Jožeta Sardinška in za zdravje
8.00 Hrastnik: za + Romana Brečka (ob godu in roj. dnevu) in sorodnike
10.00 Dol: za + Alojza Gričarja (ob roj. dnevu)
za + Albina Jančiča (obl.)

Ponedeljek, 5. 2.
sv. Agata, devica in mučenka
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za + Marto Štojs (8. dan) in v zahvalo za 50 let življenja

Torek, 6. 2.
sv. Pavel Miki, duhovnik in drugi japonski mučenci
18.00 Dol: za + Jožeta in Tilko Kačič (obl.) ter sorodnike
za + Jožeta in Metko Kovač
18.40 Trbovlje – sv. Marija: molitev večernic
19.00 za + iz družin Mivec in Lebar

Sreda, 7. 2.
sv. Nivard, redovnik
8.00 Hrastnik: za + Štefanijo in Franca Lamovška (obl.)
8.00 Turje: za + Mirka in Tilko Grešak (obl.), Janka in Justiko Peklar

Četrtek, 8. 2.
sv. Hieronim Emiliani, redovni ustanovitelj
18.00 Hrastnik: za + Frančiško in Antona Kaše ter sinova Martina in Franca Žolgarja
18.30 Trbovlje – sv. Martin: molitev pred Najsvetejšim (možna sv. spoved)
19.00 za + Jožefo Pešl

Petek, 9. 2.
sv. Apolonija, devica in mučenka
8.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Marjana Pintariča
za + Jožefa Kralja

Sobota, 10. 2.
sv. Sholastika, redovnica
19.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Mira Koširja
za + Blaža Žnideršiča in Miri Golob

11. februar
6. NEDELJA MED LETOM
Lurška Mati Božja, svetovni dan bolnikov
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Eriko Rajh
za + Marijo Krajnc
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Rozalijo Androjna
za + Pavlo in Jožeta Jermana
8.00 Hrastnik: za + Alojza Trobiša (obl.) in Milojko
10.00 Dol: za Kajino zdravje ter + župnika Franca Ornika
za + starše Hrovat, Jovan in Čehovin
15.00 Retje: za + Zdenko Mrčun

Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.

OBVESTILA

V ponedeljek (5. 2.) imamo ob 20.00, v župnišču pri Sv. Martinu srečanje Medžupnijskega pastoralnega sveta. Člani lepo vabljeni.

Danes (4. 2.) je prva nedelja v mesecu, ko ste vabljeni k darovanju okrog oltarja. V Trbovljah so vaši darovi namenjeni za fotovoltaično elektrarno in toplotne črpalke za ogrevanje, v Hrastniku za obnovo strehe župnijske cerkve, na Dolu pa za toplotno črpalko za ogrevanje župnišča. Hvala za vaše darove.

Na predvečer godu Lurške Matere Božje (10. 2.) bodo pri večerni sv. maši, v Trbovljah, pri Sv. Martinu bolniki lahko prejeli zakrament bolniškega maziljenja. Pol ure pred sv. mašo bo možnost za sv. spoved. Kdor ne more v cerkev lahko zaprosijo za obisk duhovnika in prejem zakramentov na domu. Pred prejemom bolniškega maziljenja je prav, da bolniki opravijo sv. spoved in prejmejo sv. obhajilo. Naša dolžnost je, da ostarelim in bolnim poleg telesne priskrbimo tudi duhovno oskrbo. Zakrament bolniškega maziljenja ni le zakrament za umirajoče in ni zakrament, ki bi prinašal smrt. To je zakrament, ki bolniku daje življenje, moč in oporo v bolezni. Danes velika večina ljudi umira brez prejetih zakramentov. Spodbujam vas, da svojim bližnjim omogočite, da se s tega sveta poslovijo spravljeni z Bogom in z ljudmi.

Prihodnjo nedeljo (11. 2.) imamo v Trbovljah pri Sv. Martinu za otroke v prvih treh razredih in za njihove starše družinsko katehezo. Začnemo ob 9.00 v župnijski dvorani. Vabljeni.

V adventni akciji »otroci za otroke« ste veroučenci v Trbovljah zbrali 297,91 €, v Hrastniku 52.00 € in na Dolu 151,23 €. Hvala za darove, ki so namenjeni lačnim otrokom v misijonih.

Hrastnik
Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi v četrtek po sv. maši k molitveni uri.

Dol pri Hrastniku
Za čiščenje cerkve in okolice se zahvaljujemo vernikom iz Marnega, za prihodnji teden pa prosimo vernike iz Dola. Hvala za vašo skrb za urejenost naše cerkve.

Kdor življenje sprejema kot dar, kot nalogo, dano mu od zgoraj,
kdor se tudi sam podarja Bogu in bližnjemu, bo svoje življenje rešil.
Miha Žužek

BESEDA ŽIVEGA BOGA
Simonova tašča je ležala, ker je bila vročična, in brž so mu povedali o njej. Pristópil je, jo prijel za roko in jo vzdignil. Vročica jo je pustila in ona jim je stregla. Ko pa se je zvečerilo in je sonce zašlo, so prinašali k njemu vse bolnike in obsedene. Vse mesto se je zbralo pred vrati. In ozdrávil je veliko bolnikov z različnimi boleznimi in izgnal veliko hudih duhov, ki pa jim ni dovôlil govoriti, ker so ga poznali. (Mr 1,22–26)

Ob pripravi na jubilejno leto 2025, bo na željo papeža Frančiška leto 2024 posvečeno molitvi. Na poti proti jubileju bo Cerkev spominjala na pomen osebne in skupne molitve, ki je bistvena za življenje vernikov.
Na nedeljo Božje besede, 21. januarja 2024, je škof Maksimilijan v stolnici med sv. mašo razglasil tudi za našo škofijo leto 2024 kot leto molitve. Škof Maksimilijan nas spodbuja, da bi to sinodalno leto v pripravi na jubilejno leto 2025 bolj zavestno negovali duha molitve. Vzemimo si dovolj časa tudi za molitev in premišljevanje v tišini.

Kdo lahko prejme zakrament bolniškega maziljenja?
Zakrament bolniškega maziljenja lahko prejme vsak katoličan, ki je v resni bolezni, naj bo ta duhovna ali telesna. Mlad ali star človek, ki hudo zboli ali ga čaka težka operacija, nosečnica, ki ima rizično nosečnost, in mnogi drugi podobni primeri lahko prejmejo ta zakrament. Bolniško maziljenje skupaj s sv. spovedjo sodi med zakramente ozdravljanja. Pri spovedi so nam odpuščeni grehi in je ozdravljena naša duša. Pri bolniškem maziljenju pa je naša prošnja najprej usmerjena na telesno zdravje, vselej s prošnjo, če je to Božja volja za človeka. Bolniško maziljenje lahko človek prejme tudi večkrat, če je njegovo zdravje v resni nevarnosti (npr. če se ponovi rak) ali če se bolezensko stanje človeka spremeni. Ta zakrament je namenjen tudi vsem kristjanom, ki so tako bolni, da bi to utegnilo privesti do smrti. Ne smemo torej čakati, da bi bil bolnik na pragu smrti, ali že mrtev. Ta zakrament lahko prejmejo tudi ostareli, ki jim pod težo let pešajo življenjske moči. (www.si.aleteia.org)

Bolezen je tipična človeška pogojenost, med katero krepko občutimo, da si nismo samozadostni, temveč, da potrebujejo druge. V tem smislu lahko rečemo, čeprav je paradoksno, da bolezen lahko postane milostni trenutek, med katerim smo deležni pozornosti drugih ter smo pozorni do drugih. Kljub temu pa bolezen ostaja preizkušnja, včasih dolga in težka. Ko ozdravljenja ni in ni, ter se podaljšuje trpljenje, nas to lahko potre ter nam vzame pogum. Kako naj se odzovemo na takšen napad zla? Prav gotovo s pravilnim zdravljenjem, saj je zdravstvo v teh desetletjih izredno napredovalo, za kar smo hvaležni. Vendar pa nas Božja Beseda uči, da je odločilna in temeljna drža pri soočanju z boleznijo, drža vere v Boga in njegovo dobroto. Z vero je mogoče to, kar je človeško nemogoče. Toda vera v kaj? Vera v Božjo ljubezen. To je resnični odgovor, ki v korenini premaga Zlo. Kakor se je Jezus z močjo ljubezni, ki prihaja od Očeta, soočil s Hudičem, se lahko tudi mi soočimo in premagamo preizkušnjo bolezni tako, da ohranimo naše srce potopljeno v Božjo ljubezen. (Benedikt XVI.)