Oznanila v PDF obliki za tiskanje
ZNAMO SPREJETI BOŽJO VOLJO?
Zakaj Jezus v današnjem evangeljskem odlomku tako dolgo nič ne naredi? Še več, zakaj nazadnje celo joče? Vedel je, da bo Lazarja obudil, pa je vendarle jokal. Zakaj? Jezusov jok razumem kot jok njega kot človeka, ki doživlja trpljenje, čisto po človeško. Smrt kot preizkušnjo človeka. Sočustvoval je z bližnjimi, ker je čutil grozo trpljenja, ki se mu je približevalo. Kot človek je vedel, da bo moral trpeti in umreti. Kot Bog pa je vedel, da ga bo Oče obudil. V njem je ista groza tihote in njena skrivnostna moč. V grozi trpi in v skrivnosti nosi. Kot človek in Bog.
K temu soočenju nas vabi današnji odlomek in današnja tiha nedelja. Da se potopimo v tihoto, v kateri naj kot minljiva bitja odkrivamo grozo trpljenja in smrti, kot Božje podobe pa lepoto vstajenja. Božja modrost ni naša, a tu smo, da se je učimo in da ji sledimo.
Čemu Bog molči tudi danes, ko ljudje umirajo? Čemu papež moli z vero v rešitev, da bo na svetu mir, pa ga Bog po vsej verjetnosti ne bo dal? Bog nas vabi v tihoto, da bi se v njej učili nositi trpljenje in umirati sebi. Ko namreč umiramo sebi, v nas raste Božja podoba. Ko umiramo sebi, v nas raste Bog. Kako umiramo sebi? Ko v potrpežljivosti in ponižnosti rečemo, kot so rekli včasih: Bog, ti že veš, zakaj je to dobro. Ko v isti ponižnosti razmišljamo, česa nas Bog želi naučiti. Ko v ljubezni vztrajamo v življenju za druge, čeprav za ceno prezira in spotikanja.
Naj nas torej trpljenje in preizkušnje, ali celo smrt, ne odvračajo od veselja pretekle nedelje. Kot otroci in varuhi življenja se v tihoti učimo sprejemati Božjo voljo. Po njej bomo veselje v tihoti ohranili – ali pa ga našli. Naj bo tiha nedelja povabilo k tihoti, za več pristnega veselja in več življenja v nas in med nami. (E. Mozetič)
MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku
22. marec
5. POSTNA, TIHA NEDELJA
Sv. Lea, vdova
7.30 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Melito Smodiš (obl.) in pok. iz družin Baloh, Pavlič in Smodiš
za + Edito Jan in pok. iz družine Jan
9.00 Dol: za + Alojza Janca in Alojza Bantana (obl.)
za + Brigito Bizjak
10.30 Trbovlje – sv. Martin: za + Jožefo in Jožeta Pešl
za zdravje družine Jurić
za + starše Pešl
15.00 Retje: križev pot (po gozdni poti do cerkve v Retju)
Ponedeljek, 23. 3.
sv. Alfonz, škof
18.30 Trbovlje – sv. Marija: molitev križevega pota (možna sv. spoved)
19.00 za + Slavico in Franca Stakneta (obl.)
za + Marijo Drnovšek (obl.) in Ljudmilo Babič (obl.)
Torek, 24. 3.
sv. Katarina, redovnica
18.00 Dol: za + Janka in Alojzijo Lorber, Volfand Viktorja ter priprošnjo za zdravje
za + Štautove in Štrausove
za + Polakove in Knezove
Sreda, 25. 3.
Gospodovo oznanjenje
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za + Marjano in sorodnike Kurent
za žive in + sodelavce Karitas
za okrevanje hčerke Eme
Četrtek, 26. 3.
sv. Lara, mučenka
17.30 Hrastnik: za povrnitev zdravja Maje
za + Matija Lavriča (8. dan)
18.30 Trbovlje – sv. Martin: molitev križevega pota (možna sv. spoved)
19.00 za + Marijo Rutar
za + Kristino in Alojza Sirše
za + Nado Klančar
Petek, 27. 3.
sv. Rupert, škof
8.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Justino, Vilmo in Blaža Žnideršiča
18.00 Hrastnik: molitev križevega pota
18.00 Turje: molitev križevega pota
Sobota, 28. 3.
sv. Bojan, knez
18.00 Hrastnik (nedeljska): za + Metko Potisek (ob roj. dnevu)
29. marec
CVETNA NEDELJA
Sv. Bertold, redovnik
7.30 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Silvo Obrovnik (obl.), starše in dve sestri
za + Martina in Julijano Jamšek in Lada Urigla
9.00 Dol: za + starše Šmid, Tanjo Lebar in Silvo Peklar
za + dr. Jožeta in Majdo Toplak (obl.)
10.30 Trbovlje – sv. Martin: za + Branka Lapija ter starše Jurgelj in Lapi
za + Zdenko Pavli
za + Mihelo Krevl (30. dan)
15.00 Turje: križev pot (začetek in zaključek pri cerkvi v Turju)
Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.
OBVESTILA
V postnem času lepo vabljeni k molitvi križevega pota.
Danes (22. 3.) bo ob 15.00 križev pot po gozdni poti do cerkve v Retju. Lepo vabljeni.
Na cvetno nedeljo (29. 3.) so nabirke v Trbovljah namenjene za cvetje. Vaši darovi pri Sv. Martinu in pri Sv. Mariji so namenjeni za krašenje cerkve skozi vse leto. Hvala za vaš dar.
Danes so vam pri vseh sv. mašah na voljo oljčne vejice, ki smo jih pripravili in dostavili v lastni režiji. Prostovoljni dar, ki ga boste darovali za vejice, je namenjen za obnovo strehe cerkve v Hrastniku. Hvala za vaš dar.
Prosimo, da bolniki, ki bi želeli pred velikonočnimi prazniki prejeti zakramente, to sporočite župniku na GSM: 041 388 145.
Trbovlje – sv. Martin
Molitev križevega pota ob četrtkih vodijo različne skupine in sicer po naslednjem sporedu: 26. 3. pevski zbor in 3. 4. (veliki petek) ob 15.00 Medžupnijski pastoralni svet. Hvala za sodelovanje.
Starši birmancev lepo vabljeni na sestanek, ki bo v četrtek (26. 3.) po večerni sv. maši.
V soboto (28. 3.) bomo ob 9.30 čistili cerkev sv. Martina. Prosimo, da s seboj prinesete pripomočke za čiščenje. Že vnaprej hvala za vašo pripravljenost in pomoč.
Trbovlje – sv. Marija
Sodelavci Karitas vam bodo tudi letos pripravili butarice, ki vam bodo na voljo na cvetno nedeljo. Vaš dar zanje je namenjen župnijski Karitas. Hvala.
Hrastnik
Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi k molitveni uri, ki bo v četrtek po sv. maši.
V soboto (28. 3.) bomo ob 8.00 čistili župnijsko cerkev. Prosimo, da s seboj prinesete pripomočke za čiščenje. Že vnaprej hvala za vašo pripravljenost in pomoč.
Za rože in okraševanje cerkve smo zbrali 265,50 €. Hvala za vaše darove.
Dol pri Hrastniku
Za čiščenje in krašenje se zahvaljujemo vernikom iz Brdc, za prihodnji teden pa prosimo vernike iz Marnega. Hvala za vašo skrb za urejenost naše cerkve.
V sredo (1. 4.) bomo od 15.00 naprej čistili župnijsko cerkev in okolico. Že vnaprej hvala vsem, ki boste lahko pomagali pri čiščenju pred prazniki.
Danes je tudi t. i. tiha nedelja. Tiha, da bi se učili tišine oz. tihote, ki nas uči sprejemati in nositi trpljenje, da bi znali umreti sebi in živeti Bogu. Tihota je namreč potrebna, da bi slišali Boga, da bi ga razumeli, kaj nam v tem trenutku želi povedati. O takšni tihoti govori tudi današnji evangelij.
Zanimivo, kako jasno Jezus pove, da Lazarjeva bolezen ni za smrt. In neverjetno, kako dolgo čaka, da ‘poseže’ vmes. Je to res potrebno? Zakaj tako dolgo ‘molči ‘? Jezus bi lahko ob novici, da je Lazar bolan, prav na hitro rešil problem. On pa dopusti, da se pred nami odvija cela drama bolečine, obupa in upanja. Zakaj ta Božji molk? Zakaj je to način Jezusovega delovanja? ! Česa nas uči?
Uči nas, da bo trpljenje šlo svojo pot, dokler bo Bog to dopustil, dokler se ne prepustimo Božjemu načrtu ter ga sprejmemo, se mu prepustimo, pa kakršenkoli je že. (E. Mozetič)
Kaj je greh?
Greh je dejanje, ki ni v skladu z Božjo voljo, je dejanje, ki Boga postavi na stranski tir in nezdravo potisne človeka v ospredje. Greh žali neizmerno Božjo ljubezen. Greh s človeške strani prekine prijateljstvo in povezanost z Bogom. Greh je dejanje in hotenje, ki ga vodi človekov napuh, da bi bil kakor Bog in bi tisto, kar je v pristojnosti Boga, vzel v svoje roke.
Če greh gledamo s pravnega vidika, je to prestopek, ki zasluži kazen. Kazen je običajno potrebno odslužiti. Vzemimo primero, ki ni dobra, šepa, pomaga pa nam razumeti greh. Človek, ki ukrade veliko vsoto denarja, naredi kaznivo dejanje. Lahko gre k spovedi in svoj prestopek prizna in dobi odvezo od greha, ker mu je resnično žal. Toda kljub dobri spovedi je dolžan, da ukradeno povrne. Običajno rečemo, da za grehom, ki je bil v sveti spovedi odpuščen, ostane »brazgotina«, ki jo je treba ozdraviti. Še lepše pa bi lahko rekli, da greh človeka nezdravo naveže na grešni užitek. Zato je potrebno, da se človek te nezdrave navezanosti osvobodi. In tu pride v poštev odpustek, ki nam odpusti časne kazni, ki jih za svoje grehe zaslužimo. V času našega življenja na zemlji to lahko storimo z dobrimi deli, s prejemom odpustka in z dobro in iskreno spovedjo ter popolnim kesanjem. Če v teku tega življenja na zemlji tega ne storimo, bo potrebno za kazni za grehe, ki so ostali, zadoščevati in trpeti v kraju očiščevanja, to je v vicah. Zato so odpustki čudovita možnost, da za vse časne kazni za grehe zadostimo že tukaj v času zemeljskega življenja. (p. Branko Petauer, O odpustkih čisto po domače)
Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni. Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in prenovil boš obličje zemlje.
Nebeški Oče, s svojim blagoslovom podpiraj naša prizadevanja za uspeh misijona v naših štirih župnijah in daj da bomo vedno sledili tvoji volji, po Kristusu našem Gospodu. Amen.
V preteklem tednu smo se na pokopališču v Gabrskem poslovili od pokojne Vere Cestnik, na Dolu pa od pokojnega Matija Lavriča. Molimo za pokoj njunih duš.
