Oznanila v PDF obliki za tiskanje

PREPOZNAVAMO SE KOT CERKEV SKUPAJ NA POTI

Pastirsko pismo za postni čas 2023 – drugi del

Dragi bratje in sestre, Apostolska dela nam poročajo, da je prva Cerkev nastala, ko je Sveti Duh povezal zbegane Jezusove učence in jih zbral v gornjih prostorih jeruzalemske hiše, kjer »so enodušno vztrajali v molitvi z ženami in z Jezusovo materjo Marijo in z njegovimi brati … Bili so stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in v molitvah« (Apd 1,14; 2,42). To je osnovna oblika življenja Cerkve vse do danes: občestvo mož in žena, ki jih povezuje nauk apostolov, dejavna medsebojna ljubezen in molitev, ki nas povezuje z vso Cerkvijo– z našimi živimi in že poveličanimi brati in sestrami. Škofje vas prosimo, da se tudi danes v Svetem Duhu povežemo v občestvo Cerkve in se odpremo za njegovo besedo, ki nas usmerja na skupni poti.

Razširiti prostor svojega šotora
V prvem letu sinodalne poti so potekala različna srečanja v okviru škofij in župnij, v redovnih ustanovah, laičnih gibanjih in združenjih. Škofje se zahvaljujemo vsem, ki ste sodelovali in prispevali svoj delež. V svojih srečanjih po župnijskih in drugih skupinah smo odkrivali, koliko sinodalnosti je že bilo doslej v naših skupnostih in kako lepo je pri tem sodelovati. Pomembno je, da te skupine potrdimo in ovrednotimo njihov način dela in poslanstva. Vabimo vas, da vztrajate na poti, da se učimo hoditi skupaj in tako živeti Cerkev. To naj nas tudi spodbuja, da bi odpirali nove možnosti za sodelovanje ter nove župnijske in škofijske skupine.
Na podlagi škofijskih in narodnih povzetkov je ob koncu preteklega leta v Rimu nastal delovni dokument, ki nosi naslov Razširi prostor svojega šotora. Svetopisemska podoba Cerkve kot šotora je vzeta iz 54. poglavja Izaijeve knjige, kjer Bog po preroku spodbuja svoje ljudstvo, naj kljub stiski zaupa vanj in se ne boji. Poziva jih, naj dvignejo pogled, naj razširijo prostor svojega šotora, kajti njihov Bog se imenuje »Bog vse zemlje« (Iz 54,1-5).
K temu nas spodbuja tudi današnja Božja beseda. Jezus nas v evangeliju poziva, naj se naš pogled in naša krščanska ljubezen ne ustavita pri tistih, ki nas imajo radi, ki nas spoštujejo, ki so z nami. »Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih. … Če pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega?«(Mt 5,44-45.47). Iz bistva našega krščanskega in cerkvenega poslanstva namreč izhaja, da se ne ustavimo pri mejah svojega dobrega počutja, da prestopimo svojo gotovost in prostor, ki ga obvladamo. Že starozavezna besedila nas spominjajo, da se lahko človek bliža Bogu in postaja svet samo po konkretni življenjski poti: »Bodite sveti, kajti jaz, Gospod, vaš Bog, sem svet« (3 Mz 19,2). Svetost pomeni sprejemati navdihe Svetega Duha, ki nas gotovo nagovarja, če ga kličemo, saj po krstu prebiva v nas. Zato danes Pavel v drugem berilu upravičeno vzklika:
»Mar ne veste, da ste Božji tempelj in da Božji Duh prebiva v vas? … Božji tempelj je namreč svet, in to ste vi« (1 Kor 3,16-17). Življenje po Duhu presega njegovo naravno življenje in ga podaljšuje v večnost, daje mu nov smisel. Prava modrost je v spoznanju, da smo Gospodovi. To človeka osvobaja praznega ponašanja in dokazovanja, hkrati pa mu odpira oči za obdarovanost. »Vse je vaše,« pravi Pavel, »svet, življenje in smrt, sedanjost in prihodnost. Vse je vaše, vi Kristusovi, Kristus pa Božji« (v. 22.23).

Prisluhniti Svetemu Duhu
Dragi bratje in sestre, vabimo vas, da v tem novem sinodalnem letu in še posebej v postnem času, ki ga ta teden začenjamo, vsi skupaj iščemo načine, kako prisluhniti Svetemu Duhu, ki po vsakem izmed vas govori naši Cerkvi, našim občestvom in skupnostim. Vendar Svetega Duha ni mogoče preprosto zajeti s človeškimi rokami, saj je kot veter. Potrebuje našo pozornost. Prepoznamo ga po tem, kar prinaša mir, veselje, ljubezen, potrpežljivost, zvestobo, krotkost (prim. Gal 5,20).
Od njega pa nas odvrača, kar nas vznemirja, prinaša strah in jezo. Sveti Duh nas na konkretne načine spodbuja za dobro in ustavlja pred slabim. A prisluhniti moramo z ljubeznijo, ki se ne boji zase in se ne boji drugega, ki »ne zavida, se ne ponaša, se ne napihuje, ne sramoti, ne išče svojega, se ne pusti razdražiti, ne misli hudega, se ne veseli krivice, veseli pa se resnice« (1 Kor 13,4-6).
Poslušanje je osnovna drža, ki gradi odnose in občestvo, zato jo je papež Frančišek poudaril kot prvo vajo vsakega, ki stopa na sinodalno pot. Poslušanje je po Frančišku »oblika nežnosti«, ki nam pomaga, da se lahko res zgodi srečanje z Bogom in z resnico o samem sebi. Apostol Janez pravi, da je vse nastalo po Besedi (Jn 1,3), po odnosu. Bog želi človeka najprej po besedi pritegniti v odnos. Zares pa lahko resnično poslušam samo tistega, ki ga imam rad. Vera je iz poslušanja, pravi apostol Pavel (Rim 10, 17). Cerkev se v grškem originalnem jeziku imenuje ekklesia – poklicana, sklicana –, ker je nastala iz poslušanja Božjega klica. Zato se bo lahko tudi prenovila samo iz poslušnosti temu Božjemu klicu.
Dovolite, dragi verniki, da vas škofje ob koncu tega pisma tudi sami prosimo odpuščanja, ker vas premalo poslušamo. Zavedamo se in zaupamo, da lahko Duh spregovori po vsakem človeku, a pogosto nas skrb in strah zapreta, da se zapremo in ne slišimo. Zato prosimo za odpuščanje vas in Gospoda, naj nam odpusti, ko nismo dovolj poslušali, ko smo gledali stran, ko smo molčali, ko bi morali spregovoriti. Žal nam je, če vam nismo bili dovolj v oporo, če ste bili razočarani ob srečanju z nami in ste zaradi našega ravnanja izgubili vero v Božjo pravičnost, ljubezen in usmiljenje. Prosimo vas, molite za nas, da bomo lahko med vami pogumno opravljali službo Dobrega Pastirja in pričevali zanj. V molitvi za sinodo vsi skupaj priznavamo, da smo šibki in grešni, in prosimo Gospoda, naj ne dopusti, da bi širili nered. Naj nam in vsej Cerkvi podarja svojega Svetega Duha in ne dopusti, da bi nas nevednost vodila po napačni poti ali da bi pristranskost vplivala na naša dejanja.  Na vse vas kličemo Božjega blagoslova in priprošnje naših nebeških zavetnikov, še posebej slovenskih mučencev, ki naj izprosijo slovenski Cerkvi svetosti in poguma.
Vaši škofje

MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku

19. februar
7. NEDELJA MED LETOM
sv. Konrad iz Piacenze, spokornik
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Romana Ferliča (obl.), starše, brate in sestre
za + Feliksa Bencaka (30. dan)
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Kristjana (obl.) in Ivana Marodi
za + Vinka (30. dan) in Angelo Cencelj
8.00 Hrastnik: za + Eli in Radota Urbajsa (obl.)
10.00 Dol: za + Cirila in Zofko Zupan (obl.)
za + Franca in Ano Potokar (obl.) ter pok. Napretove in Dečmanove (obl.)

Ponedeljek, 20. 2.
sv. Leon Sicilski, škof
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za + Ivana, Pavla in Lojzija Novaka, starše Novak in Roter

Torek, 21. 2.
sv. Peter Damiani, škof in cerkveni učitelj
18.00 Dol: za + župnika Antona Kolarja (obl.)
18.40 Trbovlje – sv. Marija: molitev večernic
19.00 za + Romana Ferliča (obl.), starše, brate in sestre

Sreda, 22. 2.
-pepelnica-
sv. Izabela, redovnica
17.00 Dol: v priprošnjo za srečno in uspešno operacijo
18.00 Hrastnik: za + Bineta Ločičnika
19.00 Trbovlje – sv. Martin: za + iz družin Doberšek, Čamer in Bolte
za + Frido Deželak in sorodnike

Četrtek, 23. 2.
sv. Polikarp, škof in mučenec
18.00 Hrastnik: za Božjo pomoč in ozdravitev Darje Plank in Rada Goloba
18.30 Trbovlje – sv. Martin: molitev križevega pota (možna sv. spoved)
19.00 za + Marijo Vinter in Tončko Rus

Petek, 24. 2.
sv. Matija, apostol
8.00 Trbovlje – sv. Martin: za duše v vicah in spreobrnjenje grešnikov
17.00 Hrastnik: molitev križevega pota
17.00 Dol: molitev križevega pota

Sobota, 25. 2.
sv. Valburga, opatinja
18.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Kovačeve
za + starše, sestri in brata Čop ter pok. Cestnikove

26. februar
1. POSTNA NEDELJA
sv. Aleksander (Branko), škof
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Eriko Rajh
za + Fani Željko (obl.)
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Alojza Janca (obl.) in pok. Grešakove
za + Gabrijelo in Jožefa Sakeljška
8.00 Hrastnik: za + Mileno (ob roj. dnevu) in Veroniko Pavlič
10.00 Dol: za + Jakoba (obl.) in Marijo Žagar ter Diacijeve
za + Petra Golouha (obl.) ter Cirila in Kristino Peklar
15.00 Retje: molitev križevega pota (po gozdni poti do cerkve)

Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.

OBVESTILA

Slovenska karitas vabi k pomoči za prizadete ob potresu v Turčiji in Siriji. Na prostoru za tisk so položnice, s katerimi lahko nakažete vašo pomoč. Prispevate lahko tudi s poslanim SMS sporočilom KARITAS5 (darovali boste 5 €) ali KARITAS10 (darovali boste 10 €). Zbrana sredstva bo Slovenska karitas posredovala Karitas v Turčiji in Siriji. Hvala za vašo pomoč.

V četrtek (23. 2.) bo ob 19.45 v učilnici pri Sv. Martinu srečanje biblične skupine. Vabljeni.

V postnem času lepo vabljeni k molitvi križevega pota, ki ga bomo molili po župnijah:
– Trbovlje – sv. Marija ob torkih, ob 18.30;
– Trbovlje – sv. Martin ob četrtkih ob 18.30;
– Hrastnik ob petkih, ob 18.00 (prihodnji teden ob 17.00) in
– Dol ali Turje ob petkih ob 18.00 (prihodnji teden ob 17.00).
Ob nedeljah, ob 15.00, bomo molili križev pot do podružnic naših župnij. Na 1. postno nedeljo bo križev pot potekal po gozdni poti do cerkve v Retju. Vabljeni.

Trbovlje – sv. Martin
Zaradi Nikodemovih večerov bo sobotna večerna maša izjemoma ob 18h in ne ob 19h!

Hrastnik
Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi k molitveni uri, ki bo v četrtek po sv. maši.

Dol pri Hrastniku
Za čiščenje cerkve in okolice se zahvaljujemo vernikom iz okolice Dola. Za prihodnji teden prosimo vernike iz Črdenca in Slatnega. Hvala za vašo skrb za urejenost župnijske cerkve.

POSTNI ČAS, ki se začne na pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. V tem času smo prav posebej vabljeni, da se na ta praznik pripravljamo s postom, pokoro in dobrimi deli. Strogi post je na pepelnično sredo in na veliki petek. Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se ob tem tudi zdržimo mesa in mesnih jedi. Strogi post veže vse od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta starosti. Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakšnim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta.

Post ima smisel v tem, da tudi sami vsaj malo začutimo žrtev in se z molitvijo in premišljevanjem križevega pota dobro pripravimo na veliko noč. Zato sprejmimo post kot priložnost, da bi poglobili svojo osebno vero in ne kot shujševalno kuro.

NIKODEMOVI VEČERI 2023
petek, 24. februar, ob 18.30, v župnijski dvorani (Trg Franca Fakina 31, Trbovlje):
»Je duhovniški, redovniški ali misijonarski poklic tudi moja pot? Kaj pa celibat?« – pričevanje kapucina br. Luka Modica;

sobota, 25. februar, ob 18.30 v župnijski dvorani (Trg Franca Fakina 31, Trbovlje):
Potopisno predavanje »Camino, moja sreča in bolečina« – Tanja Drnovšek Šuligoj;

nedelja, 26. februar, ob 18.30 v dvorani Svoboda v Trbovljah:
Gledališka improvizacija »Če bi bil škof …«. Ljudje bodo imeli možnost tega nesojenega škofa tudi kaj povprašati – Gregor Čušin.

Vljudno vabljeni!