Oznanila v PDF obliki za tiskanje
BODITE USMILJENI, KAKOR JE USMILJEN VAŠ OČE
Božja beseda preprosto pravi, da moramo Boga posnemati po svojih najboljših možnostih. Usmiljenje je Božja drža in zato mora postati moja drža. To je pot ki se kaže v osebnem odnosu, kjer ni obsojanja, ampak oproščanje in dajanje.
In v luči evangelija moramo, da bi posnemali Očeta, vsak dan hoditi za Jezusom in se od njega učiti, da ljubimo prvi, kakor to Bog nenehno dela v odnosu do nas.
Ta evangeljska beseda nas vabi k pravi revoluciji v našem življenju: vsakič, ko smo pred tem, da bi nas lahko kdo žalil, imamo možnost, da se ne odločimo za pot zavračanja, neizprosnega obsojanja in maščevanja, temveč lahko krenemo po poti odpuščanja in usmiljenja.
Ne gre toliko za to, da izpolnimo težko dolžnost, ampak za to, da od Jezusa sprejmemo možnost, da iz smrti sebičnosti preidemo v pravo, občestveno življenje. Z veseljem bomo odkrili, da smo prejeli Očetov način, ki nikogar ne obsodi dokončno, ampak vsem daje novo možnost, ko odpira obzorja upanja.
Ta odločitev nam bo omogočila, da pripravimo podlago za bratske odnose, iz katerih se lahko rodi in raste človeška skupnost, ki je končno usmerjena v miroljubno in dejavno sožitje.
To je »veselo sporočilo«, ki ga je razodel Jezus: Bog ni sodnik, preračunljiv in neusmiljen gospodar, ampak Oče.
Jezusovo delovanje vliva upanje, poživlja, ni uničevalno. Vse Jezusovo življenje, in še prav posebno njegova smrt, razodeva usmiljeno Božjo ljubezen. Vsako Jezusovo srečanje je spremljalo usmiljenje in ravno z usmiljenjem se je dotaknil src grešnikov.
Sveti Bernard iz Clairvauxa je dejal: »Da bi lahko preizkusil usmiljenje v srcu, moraš najprej poznati svoje slabosti. Tako boš lahko živel v sebi težave drugih, ki te bodo spodbudili k bratski pomoči. To je program, ki ga je živel Jezus, ki je postal ubog, da bi nas naučil, kaj pomeni biti usmiljen.« (E. Mozetič)
MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku
23. februar
7. NEDELJA MED LETOM
sv. Polikarp, škof in mučenec
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Romana Ferliča, starše, brate in sestre
za + Slavko Merzelj (30. dan) ter Pavla in Darka
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Jožefa in Gabrijelo Sakelšek
za + Renata Urdiha
8.00 Hrastnik: za + Elico in Radota Urbajsa
10.00 Dol: za + Miha in Olgo Funkelj ter Antona in Faniko Globevnik
za + Mihaela, Justino in Bredo Koritnik ter pok. moža
Ponedeljek 24. 2.
sv. Matija, apostol
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za + Poldi Blažič (30. dan)
za + iz družine Jamnik in Jano Košič
Torek, 25. 2.
sv. Alojzij in Kalist, mučenca
18.00 Dol: za + Leopolda Peklarja
za + Bojana Peklarja
18.40 Trbovlje – sv. Marija: molitev večernic
19.00 za + Frančiško Željko (obl.)
za + Alojza Kurnika (obl.) in vse Kurnikove
Sreda, 26. 2.
sv. Aleksander (Branko), škof
8.00 Hrastnik: za + Štefana Hudobivnika
8.00 Dol: za + Zalko Artnik (obl.)
za + župnika Antona Kolarja (obl.)
Četrtek, 27. 2.
sv. Baldomir, spokornik
18.00 Hrastnik: za + Marijo Zavrl
18.30 Trbovlje – sv. Martin: molitev pred Najsvetejšim (možna sv. spoved)
19.00 za + Pavla Nemeta
za zdravje
Petek, 28. 2.
sv. Roman, opat
8.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Anjo Pangeršič
Sobota, 1. 3.
sv. Albin, škof
19.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Marijo Budanec in starše Klampfer
za srečno vožnjo
2. marec
8. NEDELJA MED LETOM
sv. Neža Praška, devica
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Danico in Jožeta Rozina
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Alojza Janca (obl.) in pok. Grešakove
za + Branka in Mileno Jan
8.00 Hrastnik: za + Marka Miliča (obl.), starše Kozlevčar, Milič in Zorec
10.00 Dol: za + Jakoba (obl.) in Marijo Žagar
za + Antona in Marijo Grešak ter Malčko Rosandič
Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.
OBVESTILA
V prihodnjem tednu so šolske počitnice, zato ne bo verouka.
Hrastnik
Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi k molitveni uri, ki bo v četrtek po sv. maši.
Dol pri Hrastniku
V ponedeljek (24. 2.) mineva 10 let od smrti nekdanjega župnika g. Antona Kolarja, zato se bo zanj darovala obletna sv. maša in sicer ob 18.00 v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete v Šmarju pri Jelšah. Kdor more, je lepo vabljen k sv. maši v Šmarje pri Jelšah. Za pokojnega župnika se bo darovala sv. maša tudi v sredo, ob 8.00 na Dolu. Ohranimo pokojnega župnika Antona v lepem spominu in v svojih molitvah.
Za čiščenje in krašenje se zahvaljujemo vernikom iz Brdc, za prihodnji teden pa prosimo vernike iz Marnega. Hvala za vašo skrb za +rejenost naše cerkve.
Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami. Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi še drugo, in kdor ti hoče vzeti plašč, mu tudi obleke ne brani. Vsakemu, ki te prosi, dajaj, in če kdo vzame, kar je tvoje, ne zahtevaj nazaj. In kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim. (Lk 6,27-31)
Iz pisma papeža Frančiška za postni čas 2025
HODITI SKUPAJ V UPANJU
Drage sestre, dragi bratje!
S spokornim znamenjem pepela na glavi bomo začeli letno romanje svetega posta v veri in upanju. Cerkev, mati in učiteljica, nas vabi, naj pripravimo svoja srca in naj se odpremo Božji milosti, da bomo lahko z velikim veseljem obhajali velikonočno zmagoslavje Kristusa, Gospoda, nad grehom in smrtjo. Jezus Kristus, umrli in vstali, je namreč središče naše vere in je porok našega upanja v veliko Očetovo obljubo večnega življenja, ki se je že uresničila v njegovem ljubljenem Sinu (Jn 18,28; 17,3).
V tem postu, ki ga bogati tudi milost jubilejnega leta, vam želim ponuditi nekaj razmišljanj o tem, kaj pomeni hoditi skupaj v upanju in odkriti klice k spreobrnjenju, ki jih Božje usmiljenje namenja vsem.
Najprej, hoditi. Geslo jubileja »romarji upanja« nas spomni na dolgo potovanje izraelskega ljudstva proti obljubljeni deželi, o katerem pripoveduje Druga Mojzesova knjiga. Ne moremo se spominjati svetopisemskega izhoda, ne da bi pomislili na številne brate in sestre, ki danes bežijo pred revščino in nasiljem in gredo iskat boljše življenje zase in za svoje drage. Tu se pojavi prvi klic k spreobrnjenju, ker smo vsi v življenju romarji, vsak pa se lahko vpraša: Kako se pustim izzvati temu stanju? Sem v resnici na poti ali sem raje ohromljen, statičen, s strahom in pomanjkanjem upanja, ali pa počivam v svoji coni udobja? Ali iščem poti osvoboditve iz grešnih razmer in pomanjkanja dostojanstva? Dobra postna vaja bi bila, če bi se soočili s konkretno resničnostjo nekega migranta ali romarja, da bi tako odkrili, kaj Bog zahteva od nas.
Drugič, to potovanje opravimo skupaj. Hoditi skupaj, biti sinodalni, to je poklicanost Cerkve. Kristjani so poklicani, da pot prehodijo skupaj, nikoli kot samotni popotniki. Sveti Duh nas spodbuja, naj izstopimo iz sebe. Hoditi skupaj pomeni biti tkalci edinosti, začenši s skupnim dostojanstvom Božjih otrok (prim. Gal 3,26-28); pomeni napredovati drug ob drugem, ne da bi teptali drugega ali ga premagali, ne da bi gojili zavist ali hinavščino, ne da bi pustili, da nekdo zaostane ali se čuti izključenega.
V tem postnem času nas Bog prosi, naj preverimo, če smo v svojem življenju, v naših družinah, na krajih, kjer delamo, v župnijskih in redovnih skupnostih, sposobni hoditi z drugimi, poslušati, premagati skušnjavo, da bi se zaprli v svojo samozadostnost in pazili samo še na svoje potrebe. Smo sposobni delati skupaj kot verniki – škofje, duhovniki, redovniki in laiki v službi Božjega kraljestva; ali damo drug drugemu čutiti, da so del skupnosti, ali jih držimo na obrobju. To je drugi poziv: spreobrnjenje k sinodalnosti.
Tretjič, to pot opravimo skupaj v upanju na obljubo. Upanje, ki ne osramoti (prim. Rim 5,5), ki je središčno sporočilo jubileja, naj bo za nas obzorje postne poti k velikonočni zmagi. Kot nas je v okrožnici Rešeni v upanju učil papež Benedikt X VI., »človek potrebuje brezpogojno ljubezen. Potrebuje tisto gotovost, ki mu dovoli reči: ‘Ne smrt ne življenje ne angeli ne moči ne sedanjost ne prihodnost ne oblasti višave ali globočine ne kaka druga stvar nas ne more ločiti od božje ljubezni, ki je v Kristusu Jezusu, našem Gospodu’ (Rim 8,38-39).« Smrt je bila spremenjena v zmago in v tem je vera in veliko upanje kristjanov: v Kristusovem vstajenju!
To je tretji poziv k spreobrnjenju: poziv upanja, zaupanja v Boga in v njegovo veliko obljubo, v večno življenje. Vprašati se moramo: sem v sebi prepričan, da mi Bog odpušča grehe? Ali pa se obnašam, kot da se lahko rešim sam? Ali hrepenim po odrešenju in prosim za Božjo pomoč, da bi ga sprejel? Ali konkretno živim upanje, ki mi pomaga dojemati dogodke zgodovine in me priganja k zavzetosti za pravičnost, za bratstvo, k skrbi za skupni dom, tako da nihče ne bi ostajal zadaj?
Sestre in bratje, po zaslugi Božje ljubezni v Jezusu Kristusu smo varovani v upanju, ki ne osramoti (prim. Rim 5,5). Upanje je varno in trdno »sidro duše«. V njem Cerkev moli, da bi »se vsi ljudje rešili« (1 Tim 2,4) in čaka, da bo s Kristusom, svojim ženinom, združena v nebeški slavi.
Devica Marija, Mati Upanja, prosi za nas in nas spremljaj na postni poti. (Papež Frančišek)
V preteklem tednu smo se na pokopališču v Gabrskem poslovili od pokojne Marije Gorišek. Molimo za pokoj njene duše.