Oznanila v PDF obliki za tiskanje
JEZUS SPOMNI SE TUDI MENE
Evangelij pravi, da je ljudstvo ‘stalo in gledalo’ (Lk 23,35). Nihče ni rekel nič, nihče se ni približal. Ljudstvo od daleč gleda, kaj se dogaja. Isto ljudstvo se je zaradi lastnih potreb gnetlo okoli Jezusa, zdaj pa je do njega na razdalji. Zaradi različnih okoliščin življenja ali zaradi naših neuresničenih pričakovanj imamo tudi mi skušnjavo, da zavzamemo razdaljo do Jezusovega kraljevanja, da ne sprejmemo čisto do konca pohujšanja njegove ponižne ljubezni, ki nadležno vznemirja naš jaz
Zatem je druga skupina, v kateri so različne osebnosti: poglavarji ljudstva, vojaki in hudodelec. Vsi ti se Jezusu posmehujejo. Na enak način ga izzivajo: ‘Reši samega sebe!’ Ta skušnjava je hujša od tiste, ki jo ima ljudstvo. Tukaj skušajo Jezusa, kakor ga je skušal na začetku hudič, da bi se odpovedal kraljevanju na Božji način in bi to počel z logiko tega sveta: ‘Stopi s križa in porazi sovražnike!’ Če je Bog, naj pokaže moč in superiornost! Ta skušnjava je direkten napad na ljubezen: ‘Reši sebe’; torej ne druge, temveč sebe. Prevlada torej jaz z vso svojo močjo, s svojo slavo, s svojim uspehom. Ta skušnjava, prva in zadnja v evangeliju, je najhujša. A Jezus ne govori in ne odreagira, ne brani se, ne skuša prepričati, ne zagovarja svojega kraljevanja. Še naprej ljubi, odpušča, preizkušnjo živi po Očetovi volji, z gotovostjo, da bo ljubezen obrodila sadove. Da bi sprejeli Jezusovo kraljevo dostojanstvo, smo poklicani bojevati se proti tej skušnjavi ter usmeriti pogled na Križanega, da mu postanemo vedno bolj zvesti.
V evangeliju pa se pojavi še ena osebnost, ki je še bliže Jezusu. To je hudodelec, ki ga prosi, da se ga spomni v svojem kraljestvu! Ta človek, je verjel v njegovo kraljestvo. Ni se zaprl vase, temveč se je s svojo prtljago, s svojimi grehi, s svojim gorjem, obrnil na Jezusa. Bog se nas takoj, ko mu damo priložnost, spomni. Pripravljen je popolnoma in za vedno izbrisati greh, saj si njegov spomin ne zapomni storjenega zla in mu niso vedno pred očmi prizadejane mu žalitve, kot velja za naš spomin. Bog nima spomina za greh, temveč za nas. (E. Mozetič)
MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku
20. november
KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA
sv. Edmund, kralj
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Rozalijo in Filipa Skaleta
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Rozalijo Brežnik in sorodnike
za + Ivana in starše Rihter in Jazbec
8.00 Dol pri Hrastniku: za + Milko Žabkar ter Belindo in Justina
za + Martino Klarić (obl.)
za + Draga Kozoleta (obl.)
10.00 Hrastnik: za + Darjana Kršiča (obl.)
za zdravje in Božje varstvo
Ponedeljek, 21. 11.
darovanje Device Marije
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za + Mimi Habjan
za zdravje
Torek, 22. 11.
sv. Cecilija, devica in mučenka
18.00 Dol pri Hrastniku: za + Alojza in rodbino Bantan
18.40 Trbovlje – sv. Marija: molitev večernic
19.00 za + Jožeta Ferliča (obl.)
za + Cecilijo in Ivana Lanišnika
Sreda, 23. 11.
sv. Klemen I., papež in mučenec
8.30 Hrastnik: za + Eli Urbajs (30. dan)
8.00 Dol pri Hrastniku: za + Andrejo Hribernik (roj. Hren)
Četrtek, 24. 11.
sv. Andrej Dung-Lac in drugi vietnamski mučenci
18.00 Hrastnik: v zahvalo za srečno prevožene kilometre s kolesom in avtom
18.30 Trbovlje – sv. Martin: molitev pred Najsvetejšim (možna sv. spoved)
19.00 za + Pavla Merzdelja (obl.)
za zdravje in Božje varstvo
Petek, 25. 11.
sv. Katarina Sinajska, devica in mučenka
8.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Minko Rovšek
v zahvalo
Sobota, 26. 11.
sv. Valerijan Oglejski, škof
19.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Alojzijo Štrovs (30. dan)
Bogu v zahvalo za uspeh pri delu
27. november
1. ADVENTNA NEDELJA, NEDELJA KARITAS
sv. Virgil in Modest, škofa
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Slavka Železnika in Ljudmilo Dolinar
za + Ilija Jakovljevića (obl.) in starše Brtan
10.00 Trbovlje – sv. Martin: v zahvalo za 70 let življenja
8.00 Hrastnik: za + Milko in Zvonimirja Blajića
10.00 Dol pri Hrastniku: za + Franja Begića (obl.)
za + Ludvika Brečka (obl.) in sorodnike
15.00 Sv. Katarina: za + Julko (obl.) in Franca Jagra
za + iz družin Ramšak in Zorko
Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale
namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.
OBVESTILA
Prihodnjo nedeljo obhajamo nedeljo Karitas. Nabirke pri vseh mašah so namenjene škofijski Karitas v Celju in našim župnijskim Karitas. Bog povrni za vaše darove.
Na 1. adventno nedeljo bomo pri vseh sv. mašah blagoslovili adventne venčke.
V prihodnjem tednu obhajamo god sv. Cecilije, ki je zavetnica cerkvene glasbe. Pevski zbori vseh štirih župnij ste lepo vabljeni na skupno praznovanje godu sv. Cecilije, ki bo v soboto, 26. novembra. Praznovanje bomo začeli s sv. mašo, ob 19.00 v cerkvi sv. Martina v Trbovljah. Pevci, pevovodje in organisti ste po sv. maši vabljeni na druženje, ki bo v Molovi hiši ob cerkvi.
V četrtek (24. 11.) vabljeni na srečanje biblične skupine, ki bo ob 19.45 v učilnici pri Sv. Martinu.
Na voljo vam je Marijanski (3 €) in stenski koledar (0,70 €) ter Mohorjeva pratika (6,90 €).
V četrtek (24. 11.) bo ob 19.30 v Delavskem domu Trbovlje koncert ob 5-letnici MePZ Prosavus. Vstop je prost. Vabljeni!
Trbovlje – sv. Martin
V nedeljo, 4. decembra, nas bo po sv. maši ob 10.00 obiskal sv. Miklavž. Zaradi lažje organizacije prosimo, da starši prijavite svoje otroke do nedelje, 27. 11., pri župniku ali po GSM: 041/388-145. Strošek Miklavževe vstopnice je 7 €. Prijavite lahko tudi otroke iz drugih župnij.
Tako kot lani, Karitas tudi letos izdeluje adventne venčke po naročilu (naročilo po GSM: 041/944-145 ali v pisarni Karitas). Darovi za venčke so namenjeni župnijski Karitas. Hvala.
Trbovlje – sv. Marija
Prihodnjo nedeljo vam bodo v cerkvi na voljo adventi venčki. Vaš dar zanje je namenjen župnijski Karitas. Hvala.
Za ozvočenje v cerkvi sv. Marije ste verniki iz Trbovelj darovali 988 €, verniki iz Hrastnika pa 50 €. Skupen strošek novega ozvočenja je slabih 5.400 €. Hvala za vaše darove.
Hrastnik
Naša župnijska cerkev je posvečena Kristusu Kralju vesoljstva, zato danes (20. 11.) obhajamo osrednji praznik naše župnije. Hvala br. Luku Modicu, ki je prišel med nas in z nami obhajal slovesno sv. mašo. Hvala tistim, ki ste pomagali pri čiščenju in krašenju cerkve ter pri pripravi pogostitve po sv. maši. Hvala tudi pevcem in ministrantom, da ste s svojim sodelovanjem polepšali današnjo slovesnost.
Na 1. adventno nedeljo bodo na razpolago adventni venčki. Vaš dar zanje je namenjen za obnovo cerkve. Hvala.
Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi k molitveni uri, ki bo v četrtek po sv. maši.
Dol pri Hrastniku
Za čiščenje cerkve in okolice se zahvaljujemo vernikom iz trga Dola, za prihodnji teden pa prosimo vernike iz okolice Dola. Hvala za vašo skrb za urejenost župnijske cerkve.
Stroški obnove duhovniškega groba na Dolu so znesli 3.100 €. Do sedaj ste v ta namen verniki iz Dola darovali 890 €. V cerkvi na Dolu je nabiralnik kamor lahko oddate svoj dar ali ga oddate gospe Magdi oz. kateremu od duhovnikov. V Hrastniku lahko svoj dar oddate Olgi ali Alešu po sv. maši ob izhodu iz cerkve. V Hrastniku ste darovali 240 €. Hvala.
BESEDA ŽIVEGA BOGA
Tisti čas so se voditelji ljudstva norčevali iz Jezusa in govorili: »Druge je rešil, naj reši sebe, če je on Božji Mesija in Izvoljenec.« Posmehovali so se mu tudi vojaki; pristopali so in mu ponujali kisa. Govorili so: »Če si judovski kralj, reši samega sebe.« Nad njim je bil tudi napis: ›Ta je judovski kralj.‹ (Lk 23,35–38)
NEDELJA KRISTUSA KRALJA VESOLJSTVA
V cerkvenem letu pri bogoslužju vedno znova podoživljamo skrivnosti našega odrešenja od pričakovanja Odrešenika do dopolnitve časov; zaključujemo pa ga s slovesnim praznikom Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva. V evangeliju se nam je Jezus predstavil kot križani. Potrebna je res globoka vera, da v tem prebičanem, izmučenem in ponižanem Jezusu spoznamo svojega kralja in ga priznamo za vladarja našega življenja. To je spoznal in priznal desni razbojnik. »Jezus, spomni se me, ko bo prideš v svoje kraljestvo!« je prosil. In Jezus mu je obljubil: »Resnično ti povem, še danes boš z menoj v raju.«
Ko je bil vpeljan praznik Kristusa Kralja, je bilo slišati mnoge ugovore: zemeljskih kraljev, ki so bili nekdaj mogočni vladarji, je zmeraj manj, tisti, kar ji je še, pa imajo bolj malo moči in veljave. Kako naj torej ljudje sploh razumejo vladarsko moč Kristusa kralja? Kristus, ki ga priznavamo za svojega kralja, je čisto drugačen od vladarjev tega sveta. »Čeprav je bil Božje narave,« piše o njem apostol Pavel, »je sam sebe izničil tako, da je prevzel naravo hlapca in je sam sebe izničil tako, da je prevzel naravo hlapca in je sam sebe ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu.« Njegov edini vladarski prestol je tako križ, s katerega nam deli darove usmiljenja in odrešenja. Iz ljubezni do nas je prelil zadnjo kapljo krvi. Vsakega ljubi s čisto osebno ljubeznijo.
Križani Kralj nas uči, kakšna mora biti naša medsebojna ljubezen, da bo odsev njegove kraljevske ljubezni: darujoča se, dobrohotna, usmiljena, odpuščajoča. Zaživimo jo v našem vsakdanu! (S. Čuk, Misli srca)
V preteklem tednu smo se na pokopališču v Gabrskem poslovili od pokojnega Izidorja Bolte. Molimo za pokoj njegove duše.