PAVEL IZ TEB, (228–341), god: 15. januar

Pavel je bil doma iz Teb v zgornjem Egiptu, kjer se je rodil okoli leta 228 premožnim staršem, ki so mu omogočili, da se je izobrazil v grškem in egipčanskema slovstvu. Ob tisočletnici mesta Rim, leta 248, je cesar Decij hotel zavreti nevarno propadanje države. Zdelo se mu je potrebno, da v ta namen državljane zedini v stari državni religiji. Zato je prosti koncu leta 249 izdal ukaz, da morajo vsi rimski državljani javno darovati rimskim bogovom. To so morali storiti pred posebnimi komisijami, ki so izdajala potrdila vsem, ki so darovali. Mnogi kristjani so se po prigovarjanju in grožnjah vdali in so darovali bogovom. Tiste, ki se niso uklonili, so čakale hude kazni: smrt, zaplemba premoženja, ječa, izgon. Pavel se je preganjalcem ognil tako, da se je skrival najprej v bližini nato pa se je umaknil v puščavo, kjer je bilo življenje zelo trdo. Ko je preganjanje ponehalo, je kar ostal v puščavi. Živel je v votlini, kjer je šestdeset let vztrajal v premišljevanju in molitvi. Pred smrtjo je sam povedal Antonu Puščavniku, ki je prišel k njemu na obisk, da mu je Bog leta in leta pošiljal krokarja, ki mu je vsak dan prinašal hleb kruha. Umrl je leta 341, star 114 let. Takrat je bil ob njemu Anton Puščavnik, ki je šel v samoto po zgledu sv. Pavla. On ga je tudi pokopal.