URŠULA, (okoli 4. stoletja) god: 21. oktober

Nobena svetniška zgodba ni tako skrivnostna, kakor zgodba o devici in mučenki Uršuli z njenimi 11.000 tovarišicami. Legenda ima nedvomno zgodovinsko jedro: gre za skupino devic, ki so umrle kot mučenke. Po pripovedovanju V Zlati legendi Jakoba de Voragine, je bila Uršula baje hči britanskega kralja. Zasnubil jo je neki anglosaški kraljevič. Dobil bi jo, ko bi se pokristjanil in počakal tri leta, da Uršula s tovarišicami poroma v Rim. Uršula se res odpravi z 11.000 tovarišicami na pot, ko pa se vračajo, jih pred Kölnom napadejo in pomore Huni. Hunski kralj hoče Uršulo za ženo; ker ga ne mara, jo sam ustreli. Odmeve te legende najdemo v ljudskih pesmih, ki so v visokem srednjem veku nastale na naših tleh. Število 11.000 Uršulinih tovarišic je seveda pretiran in ga je mogoče pripisati srednjeveškemu pretiravanju. Sveta Uršula je danes zavetnica ženskih vzgojnih zavodov. Upodabljajo jo s puščico v roki, z mučeniško palmo, z zastavo s križem, s krono, s plaščem, razprostrtim nad svojimi tovarišicami, z ladjo poleg sebe. Cerkev na Uršlji gori, ki je posvečena sveti Uršuli, stoji na najvišji nadmorski višini v Sloveniji.