Duhovna misel za 5. nedeljo med letom

»Nisem vreden, da bi se imenoval apostol, ker sem preganjal Božjo Cerkev.« (1 Kor 15, 9)

2013_07

TUKAJ SEM, POŠLJI MENE (Iz 6, 8)

Začetek poklica preroka Izaije je nenavaden. V Svetem pismu lahko beremo, da Bog prvi pokliče preroka. Prerok Izaija pa se sam samozavestno ponudi za Gospodovega preroka. Vidimo lahko, da je pri vsakem človeku drugačen začetek opravljanja določenega poklica. Nekdo, ki človeka pozna, lahko na podlagi njegovih talentov vidi, kaj mu gre najbolj od rok in ga s svojo besedo tudi spodbudi. Drugi pa lahko na podlagi spoznanja o samemu sebi ugotovi, kaj mu gre najbolje od rok. Tako je tudi na področju verskega poklica. V našem primeru Izaija sam spozna, da je rojen za preroka, zato pogumno stopi pred Boga in mu predlaga, naj ga pošlje. Izaijev zgled je lahko v izziv tudi nam. Če pogledamo samo na raven župnije se velikokrat zgodi, da je težko dobiti človeka, ki bi prevzel odgovornost za določen projekt ali za vodenje župnijske skupine. Navadno se izgovarjamo, da lahko zadevo naredi nekdo drug, poleg tega pa nimamo alternativne rešitve. Lepo bi bilo, če bi nekdo pozvonil na župnijska vrata in povedal, da ima npr. talent za poslušanje ljudi in bi lahko prevzel odgovornost za spremljanje in pomoč ljudem, ki so v duševni stiski. Obstaja pa še veliko drugih možnosti…

Mašni nameni za teden od 11.2. do 17.2.

PON 11. 2.
Lurška Mati Božja    
18.00 + Franc Štojs, obl.
po namenu

TOR 12. 2.
Humbelina 
18.00 + Jelka Serša
+ starši Žlof

SRE 13. 2.
Pepelnica  
18.00 + Julka Jager
za tiste, ki nam nasprotujejo

ČET 14. 2.
Elevkadij  
18.00 + Andrej Medved
za srečno pot in za srečno vrnitev

PET 15. 2.
Sigefried  
18.00 + Terezija, Franc in Jožefa Kurnik, por. Račič
za srečen porod

SOB 16. 2.
Onezim    
18.00 za srečno vožnjo
Marko in pokojni Herbert Gebauer

NED 17.2.
1. postna nedelja    
8.00 za žive in pokojne farane
9.00 + Marija in Karel Bizjak ter Alojz Jager (sv. Katarina)
10.00 + Rajškovi

Oznanila za teden od 11.2. do 17.2.

Srečanje za starše veroučencev: Ta mesec bo srečanje izjemoma v torek, 12. 2., po sveti maši. Na srečanje ste vabljeni tudi vsi ostali, ki želite dopolniti in poglobiti krščansko življenje. Če bomo župljani ta srečanja vzeli resno, potem jih lahko vzamemo kot eno izmed oblik poglabljanja krščanstva (mistagogija).

Postni čas: V postni čas bomo vstopili na pepelnično sredo, 13. 2. Tega dne bo sveta maša s pepeljenjem ob 18.00. S postom in pokoro se bomo pripravili na praznik Gospodovega vstajenja, ki predstavlja bistvo krščanskega verovanja. Postna postava veleva, da se vse postne petke zdržimo mesa. Na pepelnico in veliki petek pa velja strogi post, ki veleva, da se poleg zdržka od mesnih jedi, samo enkrat na dan do sitega najemo. Odprto vprašanje postne postave ostaja za vegetarijance, za katere se še nihče v Cerkvi ni spomnil uzakoniti postne postave. Za kristjane lahko v postnem času predstavlja izziv tudi (ne)uporaba modernih komunikacijskih naprav. Če se vsaj na določene dni odpovemo računalniku, internetu, mobitelu, itd., bo to od nas zahtevalo več žrtvovanja, kot pa zgolj odpoved kakšnemu koščku mesa. Predlagam, da se na ravni župnije vsak posameznik vsaj enkrat v tednu odpove internetu (razen v uradne namene).

Postna akcija 40 dni brez alkohola: Slovenska Karitas osmo leto zapored pripravlja akcijo »40 dni brez alkohola« v znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja, bolezni in nesreč, ki so posledica prekomernega uživanja alkohola. Z odpovedjo in zgledom lahko nam ali komu drugemu spremenimo življenje. Za to se lahko odločite tudi tako, da ob družinskih praznikih ne strežete alkohola. V tem času bodimo še posebej pozorni na stiske ljudi, ki trpijo zaradi svojcev, ki prekomerno uživajo alkohol. Naredimo vse, da bi bili župljani zgled drugim tudi s tem, da ne uživamo alkohola. Lahko tudi razmislimo, ali ne bi dali zgled drugim, če bi se za vse življenje odpovedali alkoholu? Ne pozabimo: alkohol ni bistveni sestavni del človekovih življenjskih potreb, kot je npr. potreba po hranjenju in razmnoževanju.

Križev pot: Postna pobožnost bo v župnijski cerkvi, ob petkih ob 17.30 in ob nedeljah ob 9.30. Ob petkih bodo križev pot oblikovale posamezne župnijske skupine. Razpored skupin: 15. 2. zakonska skupina, 22. 2. molitvena skupina in prenova, 1. 3. veroučenci, 8. 3. karitas, 15. 3. bralci, 22. 3. svetopisemska skupina, 29. 3. župnijski pastoralni svet (ob 15.00).

Seja ŽPS: Seja bo v torek, 19. 2., po sveti maši. Tematika letošnjih srečanj je usmerjena v pastoralno leto vere.

Možnost za pogovor: V Martinovem listu je bilo že večkrat objavljeno, da ste vabljeni na pogovor v župnišče, lahko pa se oglasim tudi pri vas doma. Pokličite me in se bomo dogovorili.

Svetopisemski mini maraton: Februarsko branje bo na prvi postni petek, 15. 2. od 18.30 do 22.00. Razpored branja: 18.30-molitvena skupina in prenova, 19.00-pevski zbor in mladi, 19.30-zakonska skupina, 20.00-bralci, 20.30-župnijski pastoralni svet in gospodarski svet, 21.00-karitas, 21.30-svetopisemska skupina. Odgovorni za vsako skupino naj zadolži tri bralce. Berejo naj tisti, ki do sedaj še niso prišli na vrsto, predvsem pa je pomembno, da se posamezniki ne bodo pojavljali pri branju v več skupinah. Seveda pa ste poleg tistih, ki boste zadolženi za branje, v cerkev vabljeni tudi vsi ostali. Tokrat bomo Sveto pismo začeli brati od začetka, s prvo Mojzesovo knjigo.

Knjige: V Martinovem kotu lahko dobite knjige in kataloge knjig, katere je izdala založba Emanuel.

Duhovna misel za 4. nedeljo med letom

»Preden sem te upodobil v materinem telesu, sem te poznal.« (Jer 1, 5)

LJUBEZEN NIKOLI NE MINE (1 Kor 13, 8)

Hvalnica ljubezni iz prvega pisma Korinčanom je eden izmed najbolj znanih odlomkov v Svetem pismu. (1 Kor 13) Večina poročnih obredov ima ta odlomek vključen v besedno bogoslužje. Postavlja pa se vprašanje, zakaj ljudje kljub temu da zagotavljamo, da imamo v sebi sposobnost, da ljubimo, še vedno občutimo strah pred minljivostjo? Gotovo je, da se strahu pred minljivostjo ne bomo nikoli znebili, ker smo nepopolni in imamo v sebi nagon po preživetju. Dejstvo pa je, da lahko strah omejimo. Kristjani imamo nedvoumen recept: bolj, ko živimo v povezanosti z Bogom, ki je ljubezen, bolj imamo v sebi gotovost varnosti. Na ta način postaja zemeljsko življenje za nas zgolj »prehodna postaja« na poti v večno življenje. V praksi to pomeni, da prioriteta našega življenja ne sme biti skrb za materialne dobrine ali celo ukvarjanje s tem, da ima nekdo več kakor mi. Naša najpomembnejša skrb mora biti, kako bomo skušali v vsakem trenutku življenja živeti v povezanosti z Bogom. Če bo Bog v središču naših src, potem ga bomo z veseljem prinašali tudi v srca bratov in sester, h katerim nas Bog pošilja. Bog nas je ustvaril iz ljubezni, da bi se čutili ljubljene in, da bi občutek ljubljenosti prinašali drugim.