Pismo škofov ob prazniku Vseh svetih

2016-43-8Dragi bratje in sestre! Ob letošnjem prazniku vseh svetih in vernih duš vam želimo škofje spregovoriti o vprašanjih povezanih s smrtjo in krščansko spoštljivim odnosom do človekovega telesa tudi po smrti. V spremenjenih družbenih in kulturnih okoliščinah se hitro spreminja odnos do smrti in do umrlih. Smrtna ura je pomemben del življenja. V tej veri sta smrt in pogreb najdražjih vsega spoštovanja vredno dogajanje. Kakor je Jezus Kristus za nas trpel in umrl ter tretji dan s telesom vstal od mrtvih, tudi mi upamo in verujemo, da se bo naša duša ob smrti srečala s svojim Odrešenikom in bo naše telo deležno vstajenja. V tem duhu dojemamo trenutek smrti, kot enega izmed najpomembnejših v zemeljskem življenju; od katerega je na nek način odvisna vsa večnost.

Slovo od rajnega in pogrebna slovesnost
Krščansko slovo od rajnih ter pogrebne slovesnosti zato izrazito izžarevajo vero v posmrtno življenje in jo s simboli izpovedujejo. Pogrebno bogoslužje ni samo izročitev telesa rajnega zemlji v pričakovanju vstajenja od mrtvih, ampak je namenjeno tudi tolažbi svojcev in krščanske skupnosti ter izraža krščansko vero in upanje v večno življenje. Zato je za krščansko žalovanje zelo primerno, da se ohranja, kjer je še prisotna, ali na novo uvede molitev ob umirajočem in ob mrtvem človeku. To je primerno tudi, ko rajni ne leži doma. Zbiranje k molitvi ob večerih je izraz vere in podpora rajnemu ter svojcem.  Upadanje krščanskih pogrebov in visok odstotek žarnih pokopov, ki Slovenijo uvršča v sam svetovni vrh, in nekatere nove oblike, kot npr. raztros, nas kot kristjane izzivajo, da na kulturo »odrivanja« smrti na rob življenja in čimprejšnjo pozabo rajnih odgovorimo s ponovno »evangelizacijo smrti«, ki na novo ovrednoti človekovo telo in smrt.  Pokop telesa rajnega je za Katoliško Cerkev še vedno najprimernejša oblika slovesa. Kristjani gledamo na smrt kot na edinstven in najbolj oseben način srečanja Boga in človeka že brez omejitev prostora in časa. Zato naj se telesa položijo v zemljo na blagoslovljenem pokopališču ali drugem svetem kraju. S tem krščansko občestvo izrazi vero v posmrtno življenje in pričakovanje vstajenja teles poslednji dan. Škofje močno spodbujamo vse kristjane, da, kjer je le mogoče, v veri izberete tak način pokopa, kot ga je imel Kristus, to je pokop telesa. Pri obredih naj sodeluje župnijsko občestvo, da se pokaže povezanost rajnega in svojcev s Cerkvijo. V proces slovesa od rajnega naj se na možen način vključi obhajanje svete maše. V Sloveniji je postal večinski način pokopa upepelitev in posledično žarni pokop. Razlogov je več, od prostorske stiske v mestih, ekonomskih razlogov do ideoloških nagibov. Cerkev sprejema tudi ta način, pokopa mora duhovnik ali drug pastoralni sodelavec previdno preveriti, da odločitev ni bila sprejeta iz veri nasprotnih razlogov – v takem primeru cerkveni obred ne bi bil smiseln. Zaradi spoštovanja do rajnega spodbujamo, da bi se kar v največji možni meri tudi z obredom, poslovili od njegovega telesa še pred upepelitvijo. Marsikje to ni izvedljivo, a potrebno bi bilo iskati v tej smeri nove možnosti, saj je to želja, priporočilo in praksa vesoljne Cerkve. Tudi žare s pepelom rajnih je treba pokopati ali hraniti na svetih prostorih (pokopališče, kapela); tako je bolj zagotovljena molitev zanje in spomin nanje tudi v naslednjih generacijah. Hranjenje pepela rajnih doma za kristjane ni primerno. Za kristjana ni primeren način pokopa raztros pepela rajnega. Želja po raztrosu v morje, v gorah, gozdu ali drugod v naravi, ter pojavljajoče težnje, da pepel rajnega spremenijo v spominske predmete ali ga preoblikujejo v dragulje, je posebej vprašljiva, saj bolj poudarja ljubezen do narave kot odnos do Boga in občestva Cerkve. Enako spoštovanje kot do teles odraslih rajnih je prav, da imamo tudi do teles mrtvorojenih in splavljenih otrok. Tudi njihovo mesto pričakovanja vstajenja je grob na pokopališču in primeren krščanski pogrebni obred. 2016-43-4V primeru, da se kristjan odloči zapustiti po smrti svoje telo v medicinske raziskovalne namene, kar je delo ljubezni do bližnjega, je primerno, da se pred izročitvijo obhaja obred slovesa od rajnega, ki je podoben tistemu pred upepelitvijo. Opozoriti želimo tudi na čedalje bolj prisotne krste ali žare, ki omogočajo pokop v posebnih položajih ali izpostavljajo določene vidike posmrtnega življenja (npr. reinkarnacijo, žare iz katerih lahko vzklije rastlina itd.), in za kristjane niso primerne. Zato je treba imeti za cerkveni pogreb, kjer se izvede pokop v drugačnih oblikah od običajnih (krsta, žara), dovoljenje ordinarija. Naj bo naš odnos do telesa tudi ob smrti nadvse spoštljiv in prežet z upanjem in vero v večno življenje. V želji, da skupaj ohranjamo in razvijamo krščansko obliko slovesa od rajnih, ki vključuje možnost molitve zanje in spomina nanje, vas blagoslavljamo!
Vaši škofje

Oznanila za teden od 31.10. do 13.11.

Premik ure
2016-43-2Ker smo premaknili urine kazalce na zimski čas, ne pozabite na to, da s tem premikamo tudi ure večernih maš na 18. uro, jutranje svete maše ob sredah in sobotah pa bodo v zimskem času ob 8.00. Prav tako se s tem prestavijo termini večernih skupin.
Obisk bolnikov
Bolnike bom tokrat namesto na prvi petek obiskal dan pred praznikom vseh svetih, in sicer v ponedeljek, 31. oktobra, po že ustaljenem urniku.

Molitvena skupina vabi na srečanje v ponedeljek, 31. oktobra,  po večerni sv. maši  v župnijskem domu pri sv. Mariji.

V minulem tednu smo se poslovili od rajne Veronike Ramšak (Čeče 22), Marije Napret (Keršičeva 22 a) in Hilde Metličar (Keršičeva 21 a). Spomnimo se jih v molitvi.

Po zakramentu svetega krsta bo danes sveti Cerkvi pridružen Tai – Tadej Jakovljevič.

Praznik vseh svetih in vernih duš dan
Ob prazniku vseh svetnikov posebej vabljeni k dopoldanskim svetim mašam. Popoldne ob 13.30 pa novost v župniji – molitve za rajne v cerkvi z božjo besedo in litanijami vseh svetnikov. Ob 15. uri pa se bomo zbrali na pokopališču in blagoslovili grobove ter molili za rajne. 2016-43-3Zvečer ob 18. uri ste povabljeni k  sv. Mariji, kjer bo rožni venec in spomini naših rajnih. Do konca meseca še lahko v nabiralnik pri sv. Martinu ali meni osebno (zlasti pri sveti Mariji) oddate v kuverti čitljivo zapisane podatke o vaših pokojnih za katere želite, da se jih ob rožnem vencu na večer vseh svetih posebej imenuje in se jih posebej spomnimo. Višina daru, ki ga priložite k namenu, ni določena, temveč je vaš dar prostovoljen. Na dan vernih duš bo nedeljski razpored bogoslužja. Po maši ob 10. uri bomo odšli na staro pokopališče, kjer bomo blagoslovili grobove in zmolili za rajne in posebej za vse, ki so že prestopili prag večnosti, pa še niso dosegli popolnega očiščenja in so še na kraju očiščevanja – v vicah.

Čiščenje cerkve sv. Martina
Vse ljudi dobre volje in pridnih rok vabim na predpripravo na župnijski praznik. K temu vabi tudi čiščenje našega skupnega doma, cerkve sv. Martina, ki bo v soboto, 5. 11. 2016, ob 9.30. V izogib težavi, da bi kdo stal križem rok, je zaželeno, da s seboj prinesete tudi kakšne pripomočke – krpe, metle, motike in podobne uporabne zadeve. Skrbimo za čistočo in urejenost v nas in okoli nas.

ZAHVALNA NEDELJA
2016-43-5Na zahvalno nedeljo bomo poleg rednih maš obhajali zahvalo bogoslužje tudi v Retju ob 15. uri. Ob zahvalni nedelji se zahvaljujem vsem sodelavcem, ki skrbite za župnijo in zame,  vsem nositeljem pomembnih funkcij v župniji, članom Karitasa in ŽPS.  Zahvalna nedelja je dan, ko se Bogu zahvaljujemo drug za drugega in za naše skupne darove. V ta namen ste povabljeni, da na zahvalno nedeljo k daritvenemu oltarju položite svoje darove, ki so sad zemlje in dela naših rok, za katere se vam zahvaljujem že vnaprej. Pri oltarju bodo košarice in stojala, kamor boste lahko oddali prineseno. Ker ste se že zanimali kaj prinesti naj samo za lažje razumevanje namignem, da ima župnik rad tudi kakšen evro krem, dobro vino, bučno olje, orehe, suho sadje itd. Seveda pa že vnaprej sporočam, da bom del tega kar boste prinesli k oltarju izročil tudi Karitasu, ki bo izročeno koristno porazdelil prosilcem.

Biblična skupina vabi k druženju ob božji besedi v torek, 8. novembra, po večerni sv. maši v župnijskem domu pri sv. Mariji.

Župnijski praznik – Martinovanje 2016
2016-43-6Tudi letos bomo župnijski praznik proslavili z Martinovim štiridnevjem – letos bo namreč dogajanje podaljšano za en dan! Začeli bomo v četrtek, 10. 11., ob 18.30, ko bosta naša gosta Mojca in Severin Maffi, ki bosta ob prihajajoči stoletnici Marijinih prikazovanj v  Fatimi v župnijski dvorani spregovorila na temo “Z Marijinimi sporočili v Fatimi zaznamovano stoletje”. V petek, 11. 11., bo po večerni sveti maši v župnijski dvorani otvoritev razstave fotografij cerkva sv. Martina v mariborski metropoliji, avtorja Cirila Velkovrha.  V soboto, 12. 11., se bomo spomnili, da je minilo že 20 let odkar smo blagoslovili Škrablove orgle, ki krasijo kor naše župnijske cerkve in bogatijo naša bogoslužja. Ob 18.30 bo orgelski koncert prof. Toneta Potočnika, ki je izvedel koncert tudi pred 20 leti, ob blagoslovitvi takrat novih orgel. Praznično dogajanje se bo sklenilo s slovesno sveto mašo v nedeljo, 13. 11., ob 10. uri pri kateri se bo krstno izvajala Maša v čast sv. Martina izpod peresa skladatelja Damijana Močnika, ki je zmagala na natečaju za novo slovensko mašo na čast sv. Martinu Tourskemu. H krstni izvedni izvedbi maše so bili povabljeni slovenski stolnični zbori, poleg teh pa še zbori nekaterih župnij sv. Martina, med temi je vabilo za sodelovanje prejel tudi naš župnijski pevski zbor. Vsi povabljeni zbori bodo mašo izvajali na Martinovo nedeljo. Po maši bo pred cerkvijo še druženje, zato vabim dobre gospodinje, da napečejo in prinesejo nekaj peciva za pogostitev. Že vnaprej hvala!

PORAST VLOMOV V ŽUPNIŠČA
2016-43-7Z zaskrbljenostjo poslušamo mnoga poročila o porastu vlomov v župnišča. Duhovnikom, ki so bili žrtve napadov, se gotovo taki dogodki močno vsidrajo v srce in pustijo globoke rane za celo življenje. V veliko primerih se izkaže, da so bila pričakovanja tatov prevelika in da so, v primerjavi s finančno škodo, narejene veliko večje psihične rane na napadene duhovnike. Ob tem razmišljanju sem kot dušni pastir te župnije hvaležen mojim prednikom za vse kar je bilo storjeno na področju varnosti cerkve in župnijskega doma. S hvaležnostjo se zahvaljujem varnostnim službam, ki skrbijo za tehnično varovanje naših objektov. Najbolj pa sem hvaležen vsem, ki s čutom odgovornosti skrbite za finance v župniji. Tako mi, zaradi vaše pomoči, ni potrebno skrbeti za hrambo nabirk, za katere sem kot duhovnik odgovoren, in zaradi tega tudi nimam skrbi, ker denarja ne hranim v župnišču. Najlepša hvala vsem, ki tudi v času moje odsotnosti skrbite za župnišče in se zavedate, da je to naš skupni dom. Hvala tudi vsem sosedom, ki v skrbi za red zabeležite neznane avtomobile in registrske številke ter ste pozorni na nenavadne in v oči padajoče osebe. Besede hvaležnosti izrekam tudi policistom policijske postaje Trbovlje za njihovo skrb, ki jo imajo za našo župnijo. Izredno sem vesel našega sodelovanja na področju prepovedane kriminalitete. Na moje povabilo in z mojim dovoljenjem so bili policisti pozvani k temu, da se kdaj zadržijo na dvorišču pred župniščem in cerkvijo. Zato se jih pošteni farani, če nanje naletite, nikar ne ustrašite. Skupaj skrbimo za blagor vseh in za naše skupno dobro.

Duhovna misel za 30. nedeljo med letom

Samo, če smo »usmiljeni kakor Oče«, smo misijonarji
2016-42-3Kot so zapisali na misijonskem središču, smo na MISIJONSKO NEDELJO VSI ENA SAMA VELIKA DRUŽINA, ki, povezana v molitvi in mašni daritvi, kliče blagoslov bratom in sestram po vsem svetu in se medsebojno bogati z bratstvom, molitvijo in darovi. Na svetovni misijonski dan bratske povezanosti in solidarnosti smo znova povabljeni, da se zavemo, da v molitvi, misli drug na drugega, pričevanju in praznovanju vere spet razžarimo ogenj Božje ljubezni v vsej Cerkvi in s tem po vsem svetu. Molitev in nabirka na misijonsko nedeljo je nekaj enkratnega. Dogaja se namreč po vseh župnijah po vsem svetu. Ravno zato poveže vernike vsega sveta v bogati solidarnosti dajanja in prejemanja in s tem utrjuje v bratski skupnosti vse otroke nebeškega Očeta. Skupna molitev na ta dan ustvarja veliko dvorano zadnje večerje, kjer smo vsi bratje in sestre povezani z Marijo v skupnem klicanju Svetega Duha na pota našega življenja. Skupna nabirka po vseh cerkvah svetá pa prav tako ustvarja eno omizje, kjer vsi prispevamo zato, da bi se darovi porazdelili in pomagali vsem pri človeka vrednem življenju in bi se tako lahko vsi veselili rasti Božjega kraljestva med nami. Mati Terezija iz Kalkute, ki je bila 4. septembra razglašena za svetnico, nam kliče tako, kot je njo poklical Jezus: »Pojdi, bodi moja luč!« Udejanjajmo to lepo naročilo.
Vaš župnik

Mašni nameni za teden od 24.10. do 30.10.

PON
24. 10.
sv. A. Marija, škof    
19.00: za dar odpuščanja in ozdravljenja (sv. Marija)
+ Viktorija, Anton Naglič obl.

TOR
25. 10.
sv. Krizant in Darija  
18. 40: molitev večernic  pred  Najsvetejšim (sv. Marija)
19.00:  Bogu v zahvalo ob obl. poroke
+ Franc Drobež – 2. obl. in + Heda

SRE
26. 10.
7.00: za lajšanje bolečin v bolezni (sv. Marija)
+ druž. Koznik, Tanšek
19. 00: + Marija Zupan – 30. dan (sv. Katarina)

ČET
27. 10.
19.00: + Antonija Glas (sv. Martin)
+ Leopold, Marjetka Hočevar – obl.

PET
28. 10.
sv. Simon In Juda  
10.00: (obl. posvetitve cerkve) (sv. Marija)
+ Ivan Pangeršič
19.00: v dober namen /družina Knez/ (sv. Martin)  
+ Bogu v zahvalo in družino Kraševec

SOB
29. 10.
7.00: + Anton Bratuša (sv. Martin)
+ Magdalena – Majda Jesenšek – 30. dan

NED
30. 10.
31. nedelja med letom    
8.00:  za žive in + farane (sv. Marija)  
10.00: + st. Gustarin – obl., + Knezovi (sv. Martin)

Po prvem mašnem namenu mašuje župnik, nameni pisani s poševno pisavo, so oddani, vseh pa se spomnimo pri mašah. Bog povrni za vaše namene.