Leto usmiljenja

Svetopisemski obraz usmiljenja: Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli

Evangeliji prikazujejo Boga, kako ne uporablja logike oblasti, ki vlada med ljudmi, ampak osvaja človeka in človeštvo s svojo blagostjo in ljubeznijo. Bog je vstopil v naš svet nemočen, kot otrok, ki je odvisen od drugih, kot Križani, ki je z žeblji pribit na križ.
Z nemočjo ni bil zaznamovan le betlehemski začetek in kalvarijski konec Božjega Sina. Z nemočjo je bilo zaznamovano tudi njegovo življenje. Po tolikih letih skritega življenja v Nazaretu je Jezus na začetku javnega delovanja prikazal program, ki je najprej portret Boga Očeta in obenem njegov avtoportret: Blagre (Mt 5,3-10). Ko Jezus izgovarja blagre, bere iz srca svojega Očeta. Govori nam o njem, tako kot umetnik zna govoriti o svoji umetnini. Zaupa nam skrivnost svojega življenja, to, kar mu je bilo dano najdražjega: Božje srce, veselje sinovstva, sreča, da je Sin ljubljenega Očeta.
V blagrih nam Jezus odkriva božjo logiko:
Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo, pravi Jezus. Ne skriva bolečine. Pusti, da mu tečejo solze po licih, ko umre prijatelj Lazar ali ko že predvidi porušenje Jeruzalema.
Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali, pravi. Jezus nikoli ne zlomi nalomljenega trsa. Vedno je pozoren na majhne in šibke.
Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo, pravi Jezus. Ne obotavlja se bičati krivic in braniti lačnih, preganjanih, zapostavljenih, umirajočih, gobavih.
Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli, pravi. Jezus nikoli ne zahteva maščevanja, vedno in povsod odpušča in s tem ozdravlja.
Ko berem blagre, se navdušim in si rečem, tudi jaz bi rad tako živel. Večkrat se najdem v stanju, ko si mislim, da ne bo šlo.
»Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse hudo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko.« (Mt 5,11-12)
skoraj dobesedno po Zvonetu Štrublju

Mašni nameni za teden od 23.5. do 29.5.

PON 23. 5.
Socerb    
18.00 + Anica Zupančič, obl. (sv. Marija)
+ Marija Krajnik, zadušnica
19.00 šmarnice (sv. Martin)

TOR 24. 5.
Marija Pomočnica    
18.00 + Marija Češek (sv. Marija)
+ Pavla Lenart
19.00 šmarnice (sv. Martin)

SRE 25. 5.
Gregor VII. 
7.00 za duhovne poklice in svetost duhovnikov (sv. Marija)
+ Miroslav Mivec, 30. dan
18.00 šmarnice (sv. Marija)
19.00 šmarnice (sv. Martin)

ČET 26. 5.
SV. REŠNJE TELO IN KRI    
17.00 v zahvalo za Božje varstvo in prošnja za Božjo pomoč pri zdravljenju (sv. Marija)
19.00 + Marija, Blaž in Dušan Petan (sv. Martin)

PET 27. 5.
bl. Alojzij Grozde    
18.00 šmarnice (sv. Marija)
19.00 + iz družine Mirka Lanišnika (sv. Martin)

SOB 28. 5.
Ignacij    
18.00 šmarnice (sv. Marija)
19.00 v zahvalo za 90 let življenja (sv. Martin)

NED 29. 5.
9. nedelja med letom    
8.00 + Anton Bratuša (sv. Marija)
10.00 + Jani Brinar, obl. (sv. Martin)

Oznanila za teden od 23.5. do 29.5.

Prvo obhajilo: Zahvala za vestno pripravo na prejem prvega svetega obhajila letošnjih enajstih prvoobhajancev iz obeh župnij.

Svetopisemska skupina ima srečanje v ponedeljek, 23. 5., po večerni sveti maši, ob 19. uri, v veroučni učilnici pri sv. Martinu.

Mesec maj in šmarnice v obeh župnijah
Pri sv. Mariji so v dneh, ko ni sv. maše v tem svetišču, šmarnice ob delavnikih ob 18. uri. Ob nedeljskih popoldnevih bodo šmarnice tudi na drugih mestih, kot so bile v zadnjih letih. Danes, 22. 5., bodo šmarnice pri družini Kurnik, 29. 5. pa v Retju. Šmarnice bodo vsako nedeljo ob 16. uri.

Pri sv. Martinu so med tednom, ko ni sv. maše, šmarnice ob 19. uri, kadar pa je sv. maša, so šmarnice vključene v sveto mašo. Vsak večer beremo šmarnice za otroke Pater, ki je gledal Jezusa. Otroci zbirajo zanimive nalepke. 20 do 25 listkov bo štelo, da so opravili šmarnice. V primeru manjkajočih nalepk, bo te mogoče nadomestiti, če bodo starši z otroki šmarnično branje predelali doma. Ob koncu maja bo sledila nagrada za vestne obiskovalce.

Nedeljske šmarnice bodo pri podružničnih cerkvah in pri kapelicah. Pri sv. Katarini bodo šmarnice vsako nedeljo ob 16.00, pri Pangeršičevih pa 29. 5., prav tako ob 16. uri.

V minulem tednu smo se poslovili od rajnih:

Marija Prašnikar, Ivan Balog, Pavla Štolc, Dragotina Resnik.
Spomnimo se rajnih v molitvi!

Duhovna misel za Binkošti

2016-20-1Birmansko vzdušje se je v minulih dneh v župniji poleglo, binkoštni praznik pa slavimo to nedeljo. Ob prebiranju birmanskih knjig, ki jih vodita obe župniji, sem se zamislil v nekaterih stvareh. Človek najprej opazi številčnost birmancev pred desetletji in strmo upadanje le teh v zadnjih dvajsetih letih. Ob takem primerjanju se pritihotapi skušnjava, skrita za vprašanjem, zakaj tolikšna razlika v številkah? Kje so vzroki? Kaj je v današnji pastorali drugače …? Tudi kakšen premislek bi rad pregnal skušnjavca, ki slika verjetnostno podobo kakšno bo stanje čez 20 ali 30 let? Med birmansko vsebino najdem tudi fotografije birme izpred dveh let. Kako je vse drugače. Takratni birmovalec kanonik Jože Goličnik se je že preselil v večnost, zamenjal se je župnik … med vsem tem pa se spomnim o »učinkih birme«, ki jih navaja Drugi vatikanski koncil, kako je Sveti Duh iz prestrašenih apostolov naredil pogumne oznanjevalce. V birmi deluje ista moč. Birma je torej zakrament odgovornosti za Cerkev. Gospod, daj mi te moči, daj nam vsem tega zaupanja, odženi od nas strah, ki se je usedel tudi na statistike opravljenih birm v preteklih desetletjih.

V teh dneh obe župniji slavita in praznujeta praznične slovesnosti. Pri sv. Martinu smo 2016-20-2prejšnjo nedeljo obhajali slovesnost svete birme dvaindvajsetih birmancev, prihodnjo pa bo 11 prvoobhajancev prejelo prvo sveto obhajilo. V župniji sv. Marije je na binkoštni ponedeljek praznik župnijske zavetnice. Tako smo po prvi četrtini stoletja lahko Bogu hvaležni za dar novega župnijskega občestva. Šestindvajset let v življenju posameznika je lahko dolga ali pa kratka doba, odvisno od tega ali je njegovo bivanje na tem svetu še na začetku ali pa se je prevesilo in gre proti pričakovanemu koncu. Za župnije z večstoletno tradicijo to ni dolgo obdobje. Za mlado župnijo pa lahko to obdobje primerjamo s človeškim življenjem. To je obdobje, ko se človek osamosvoji, navadno končuje z izobraževanjem ali je že zaposlen in si je ustvaril ali si ustvarja družino.
Nekje sem slišal misel, da človek ni sestavljen iz kock, ki bi jih poljubno sestavljali in razstavljali. Je kakor glinena posoda, ki je potem, ko je vzeta iz peči, ni več mogoče na novo zgnesti in oblikovati. Kakor se duševnost, navade in značaj zastavijo ob začetku, tako bo trajalo vse življenje. Možnost popravkov je zelo omejena, popravnega izpita ni. Ta misel me je nagovorila ob pripravi mladostnikov in otrok na zakramente. Hkrati pa se sprašujem, če ista prispodoba velja tudi za župnijsko življenje. Kot vsaka prispodoba, je tudi ta z določeno pomanjkljivostjo, a neka podobnost obstaja. Vedno smo dediči svojih prednikov – v družini in na župniji. Generacije, ki ste doživljale nastanek nove župnije, vas spomin na prehojeno pot še posebej povezuje in zaznamuje. Ob vsaki obletnici se ponovno obudijo spomini. Ker je letos z vami tudi duhovnik, ki je kot srce in duša vsega dogajanja v vseh mogočih dimenzijah gradil to občestvo, so zato spomini še žlahtnejši. Prepustimo se jim in skupaj s pesmijo zahvale slavimo Gospoda.