Duhovna misel za 3. nedeljo med letom

»Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim« (Lk, 4, 18)


VESELJE V GOSPODU JE VAŠA MOČ (Neh 8, 10)

Poznamo razliko med veseljem in veseljačenjem? Glede na to, da je v Svetem pismu vino simbol veselja, lahko veselje in veseljačenje primerjamo z običajnim vinom in penečim vinom. Ko v kozarec natočimo običajno vino, ne vzbuja posebne pozornosti. Lahko je v kozarcu precej časa, pa bo imel enake lastnosti, kot takrat, ko smo ga natočili. Ko pa v kozarec točimo peneče vino, se le to peni, poleg tega lahko ob natakanju slišimo tudi zvok. Vendar se pena in zvok hitro poležeta, poleg tega pa ga je potrebno hitro spiti, če želimo občutiti njegov pravi okus. Pravo veselje, ki prihaja iz človekove notranjosti, na zunaj ne vzbuja veliko pozornosti, vendar pušča v človeku trajno zadovoljstvo in notranji mir. Veseljačenje pa človek izraža z glasnostjo, ki je lahko včasih celo moteča za okolje, vendar hitro mine in pušča v človeku praznino, ki jo hoče vedno znova napolniti z novim veseljačenjem. Nedelja Svetega pisma, katero obhajamo zadnjo nedeljo v januarju, nam lahko pomaga najti pot do pristnega veselja v Gospodu. Bolj, ko bomo z vero brali in premišljevali Sveto pismo, bolj bo Božja beseda postajala seme pristnega veselja. Življenjsko moč nam ne prinaša moč mišic ali moč orožja, ampak moč Božje besede.

 

Mašni nameni za teden od 28.1. do 3.2.

PON 28. 1.
Tomaž Akvinski                      
18.00 + Ivanka in Alojz Ferlič
+ Ana in Jože Forte

TOR 29. 1.
Konstancij 
18.00 + Jure Katič
za blagoslov v družini

SRE 30. 1.
Peter Bolgarski    
7.00 + Mateja Pesko in Mira Sopotnik
19.00 + Ivan Marodi (bolnica)

ČET 31. 1.
Janez Bosko
18.00 + Francka Čop
za spreobrnjenje

PET 1. 2.
Brigita Irska
18.00 za zdravje, pogum in Božji blagoslov
+ s. Lucijana Forte

SOB 2. 2.
Jezusovo darovanje – svečnica    
9.00 + Štefan, Justina, Janet Grešak in Julka Jager (sv. Katarina)
18.00 + iz družine Jamnik

NED 3.2.
4. nedelja med letom    
8.00 za žive in pokojne farane
9.00 + Srečko Kosem, obl. (sv. Katarina)
10.00 + Drnovškovi

Oznanila za teden od 28.1. do 3.2.

Nedelja Svetega pisma: Današnja nedelja je posvečena Svetemu pismu. Branje in premišljevanje Svetega pisma je temelj krščanskega življenja. Kdor bere Božjo besedo lahko pričakuje, da bo slišal Božji glas. Kdor pa ima Sveto pismo samo zato, da z njega briše prah, ne more reči, da je kristjan. Sloviti prevajalec Svetega pisma sv. Hieronim je zapisal;: »Kdor ne pozna Svetega pisma, ne pozna Kristusa.«

Molitvena skupina: Srečanje molitvene zveze za duhovne poklice bo v torek, 29. 1., po sveti maši.

Svečnica: Gospodovo darovanje ali svečnica je zadnji praznik, ki je vezan na božič, ni pa v božičnem času, ampak v liturgičnem času med letom. Jožef in Marija sta Jezusa štirideseti dan po njegovem rojstvu darovala v jeruzalemskem templju in se s tem zahvalila Bogu za dar otroka. Ob tem lahko razmišljamo o neprecenljivem daru človeškega življenja, ki prihaja od Boga. Vsak izmed nas se lahko zahvali Gospodu za življenje. Tisti pa, ki imate otroke, se zahvalite Gospodu, da vas je izbral za sodelavce pri posredovanju življenja.

Prvi dnevi v mesecu: Kakor vsak mesec, tudi tokrat še posebej spomnim na prvi petek, ko po domovih obiskujem tiste, ki ne morejo v cerkev. Prepričan sem, da bi si še marsikdo želel obiska duhovnika, če bi se mu pomen obiska predstavilo na pravilen način. Marsikdo misli, da duhovnik pride samo k tistim, ki so pred pragom večnosti. Pri tem ima posebno težo zakrament bolniškega maziljenja, ki je namenjen tistim, ki so resno bolni. To je hkrati tudi zakrament ozdravljanja in ne zakrament za umirajoče. Ker v večini primerov ljudje čakajo do zadnjega trenutka, se ga je zato prijelo ljudsko ime zakrament za umirajoče.

Prvi petek in prva sobota: Ob prvih petkih se še posebej izročamo Srcu Jezusovemu, ob prvih sobotah pa Srcu Marijinemu. Posvetitev dobi pravi namen, če s skesanim srcem pristopimo k zakramentu sprave. Ob letu vere je Marija razglašena za zavetnico nove evangelizacije, zato smo še posebej povabljeni k pobožnosti petih prvih sobot v letošnjem letu. Od februarja dalje bomo pet prvih sobot poleg posvetitve Marijinemu srcu molili molitev: »Moj Bog, verujem vate, molim te, upam vate in te ljubim nadvse. Prosim te odpuščanja za tiste, ki ne verujejo, ne molijo, ne upajo in te ne ljubijo.«

TOMAŽ AKVINSKI; 28. januar

TOMAŽ AKVINSKI, (1225–1274), god: 28. januar

Rodil se je na gradu Roccasecca blizu mesta Aquino, ki je na pol poti med Rimom in Neapljem. Njegov oče Landulf, ki je bil manjši fevdalec, je želel, da bi Tomaž postal opat bližnje sloveče benediktinske opatije Montecassino. Zato ga je komaj petletnega dal tja v šolo k menihom. Ti so bistrega dečka poslali v Neapelj, da bi študiral na tamkajšnji univerzi. V Neaplju je Tomaž spoznal brate pridigarje, ki se imenujejo dominikanci. Njihov način življenja ga je tako prevzel, da je proti pričakovanjem in proti volji svojega očeta sklenil postati dominikanski redovnik. Predstojniki so ga poslali na študij v Pariz. Na teološki fakulteti pariške univerze je predaval tudi Albert iz Kölna, ki je hitro spoznal Tomaževe sposobnosti. Pridobil ga je, da je preučeval znanost in misel stare Grčije, kakor jo je v svojih delih povzel veliki filozof Aristotel. Albert je hotel, da bi Aristotelovo misel vključili v krščansko kulturo, kar je Tomažu v popolnosti uspelo. Aristotelovo filozofijo je očistil poganskih prvin in razvil v luči svojih načel. Svoj teološki nauk je strnil v dveh zajetnih delih Summa theologica in Summa contra gentiles.