Lidvina: 14. april

Lidvina (1380 – 1433), god: 14. april

Rodila se je v mestecu Schiedam pri Rotterdamu kot edina deklica izmed devetih otrok preproste družine. Kljub temu, da so jo oblegali snubci, se je odločila, da bo ostala samska. Pozimi leta 1396 je zaradi dolgotrajne bolezni zelo oslabela. Ko se je nekoliko popravila so jo prijateljice povabile naj gre z njimi na drsališče. Po nerodnosti ene izmed deklic je Lidvina tako padla, da si je zlomila rebro. Pojavile so se ji tudi gnojne bule, ki so se ji razmnožile po vsem telesu. Lidvina je trpela strašne muke. Sčasoma pa je prišla do spoznanja, da njeno trpljenje dobi smisel, če se vda v Božjo voljo. Z božjo pomočjo je v hudem trpljenju zdržala osemintrideset let. Večkrat je na poseben način dobila Božjo tolažbo. Bila je vesela, da je kot bolnik imela več časa kot drugi in je zato lažje molila. Bogu je priporočala prošnje ljudi, ki so prihajali k njeni bolniški postelji in jo prosili naj moli zanje, ker njena molitev več zaleže. K njej so prihajali laiki in duhovniki, katerim je postala vodnica in svetovalka v duhovnem življenju.

Duhovna misel za 6. postno nedeljo

»Če te ne umijem, ne boš imel deleža z menoj.« (Jn 13, 8)

TISTI, KI Z MENOJ JÉ, ME BO IZDAL (Mr 14, 18)

Veliko ljudi se sprašuje, kaj bo po smrti s tistimi, ki niso kristjani? Bolje bi bilo, da bi se spraševali: »Kaj bo po smrti s kristjani?« V našo miselnost se je globoko zasidralo mišljenje, da pomeni biti kristjan, biti avtomatsko deležen večnega življenja. Biti kristjan v prvi vrsti pomeni, prevzeti odgovornost za oznanjevanje Božje besede. Veliko t.i. kristjanov pa misli, da je dovolj, če enkrat za vselej prejmejo zakrament krsta in ostale zakramente, ki so jih pripravljeni sprejeti. Prejeti zakramente pomeni, da se popolnoma predamo v Božje roke in se pustimo voditi Jezusu Kristusu. Primer Juda Iškarijota nam je lahko v opozorilo, da biti v Jezusovi bližini še ne pomeni biti deležen večnega življenja. Juda Iškarijot je celo jedel skupaj z Jezusom, vendar je bilo njegovo uživanje Gospodove večerje nevredno, kar se je izkazalo čez nekaj ur, ko ga je izdal s hinavskim poljubom. Biti ob Gospodovem oltarju pomeni, da sem v Gospodovem telesu in krvi združen z brati in sestrami, v katerih vidim Božjo podobo. S svojo smrtjo na križu je Jezus povabil v Božje kraljestvo vse ljudi. Ali kot kristjan resnično vabim vse ljudi ali samo tiste, ki so mi simpatični?

Oznanila za teden od 2.4. do 8.4.

Verouk: Ker smo vstopili v veliki teden, ni verouka, zato pa se starši in otroci udeležite obredov velikega tedna. Z rednim veroukom bomo nadaljevali 16. aprila.

Butare: Hvala gospem iz likovne skupine in otrokom, da ste skupaj izdelovali butare za cvetno nedeljo.

Svetopisemska skupina: srečanje bo v ponedeljek, 2. 4., po sveti maši.

Obisk bolnikov: Ta teden bom obiskoval bolnike na domu in v bolnici. Prosim, da mi sporočite, če veste, da kdo želi obisk duhovnika.

Pobožnost križevega pota: Na veliki petek, 6. 4. ob 15.00, pripravljata križev pot Župnijski pastoralni svet in gospodarski svet.

Veliki četrtek: Ta dan obhajamo spomin zadnje večerje. V stolnicah bodo dopoldan t. i. krizmene maše, kjer se duhovniki zberejo skupaj s svojim škofom in obnovijo duhovniške obljube. Škof posveti sveta olja (krstno olje, sveto krizmo in bolniško olje), katere župniki odnesejo na svoje župnije. Ob 19.00 bo v župnijski cerkvi sveta maša z obredom umivanja nog. Po sveti maši bomo odnesli Najsvetejše v stranski oltar, v spomin na ure, ki jih je Jezus preživel v ječi.

Veliki petek: To je edini dan v letu, ko ni svete maše. Ta dan je za kristjane dan ljubezni, ker je Jezus s trpljenjem in smrtjo izkazal ljubezen do konca. Ob 15.00 bo križev pot, ob 19.00 pa bo obred velikega petka. Sestavljen je iz treh delov: bogoslužja Božje besede, češčenja križa in svetega obhajila. Po svetem obhajilu bomo odnesli Najsvetejše v Božji grob.

Velika sobota: Bistvo velike sobote je češčenje Najsvetejšega v Božjem grobu. Zato smo še posebej vabljeni, da se skozi dan ustavimo ob Božjem grobu in se Gospodu zahvalimo za to, da je dal življenje za nas. V Sloveniji je tudi navada, da zjutraj blagoslovimo ogenj, v katerem prižigamo gobe, ki jih nesemo na svoje domove. Blagoslov ognja bo ob 7.00 pri sv. Martinu in sv. Katarini. Prav tako je slovenska navada blagoslov velikonočnih jedil. Omenjena blagoslova imata smisel le v primeru, če se redno udeležujemo bogoslužja, še posebej bogoslužja na veliki teden. Blagoslov jedil bo po velikonočni vigiliji. Zaradi nemotenega poteka obreda prosim, da košare s hrano prinesete pred Marijin oltar na levi. Za tiste, ki se ne morete udeležiti velikonočne vigilije bodo blagoslovi ob 14.00 in 16.00 pri sv. Martinu in ob 15.00 pri sv. Katarini. Pred oltarjem bo pripravljena tudi škatlica, v katero lahko darujete denar za potrebe župnijske karitas.

Velika noč: V velikonočni praznik vstopimo s sveto mašo velikonočne vigilije, v soboto zvečer. To je najpomembnejša maša v vsem letu. Med ljudmi zmotno prevladuje mišljenje, da je najpomembnejša maša na velikonočno jutro, ki je združena s procesijo z Najsvetejšim. Včasih so bile procesije po velikonočni vigiliji, danes pa se je v Sloveniji uveljavila navada jutranje procesije, kar v svojem bistvu ni logično. Prižgana velikonočna sveča, na začetku vigilije, namreč simbolizira vstalega Kristusa, ki premaga temino smrti. Božja beseda pa nas od stvarjenja preko stare in nove zaveze pripelje do evangelija, ki poroča o vstajenju našega Gospoda Jezusa Kristusa. Bogoslužje velikonočne vigilije je sestavljeno iz štirih delov: slavja luči, besednega bogoslužja, krstnega bogoslužja in evharističnega bogoslužja. Posebej polagam na srce, da se bogoslužja velikonočne vigilije, ob 20.00, zagotovo udeležimo. Na velikonočni dan bodo svete maše v župnijski cerkvi ob 7.00 in 10.00, pri sv. Katarini pa ob 9.00. V sklopu jutranje maše bo procesija z Najsvetejšim.

Mašni nameni za teden od 2.4. do 8.4.

PON 2. 4.
Frančišek Paolski
19.00 + iz družin Jager in Topole
za srečen let in vrnitev

TOR  3. 4.
Rihard    
19.00 + Vesna in Jože Berakovič
+ Ivan Trbovc

SRE 4. 4.
Izidor Seviljski    
7.00 + Elizabeta Šimec
19.00 + Irena Rus (bolnica)

ČET 5. 4.
Veliki četrtek
19.00 + duhovnik Vlado Pečnik
+ Leopold Medved

PET 6. 4.
Veliki petek
19.00 obred velikega petka

SOB 7. 4.
Velika sobota
7.00 – 20.00 češčenje Najsvetejšega v Božjem grobu

Velikonočna vigilija
20.00 + in živi iz družine Arh in Hild
+ starši in sestri Čop

NED 8. 4.
Gospodovo vstajenje – velika noč    
7.00 za žive in pokojne farane
9.00 + in živi iz družine Štrajhar (sv. Katarina)
10.00 + Vida Šneberger, Mirko Brežnik in sorodniki