Mašni nameni za teden od 2.4. do 8.4.

PON 2. 4.
Frančišek Paolski
19.00 + iz družin Jager in Topole
za srečen let in vrnitev

TOR  3. 4.
Rihard    
19.00 + Vesna in Jože Berakovič
+ Ivan Trbovc

SRE 4. 4.
Izidor Seviljski    
7.00 + Elizabeta Šimec
19.00 + Irena Rus (bolnica)

ČET 5. 4.
Veliki četrtek
19.00 + duhovnik Vlado Pečnik
+ Leopold Medved

PET 6. 4.
Veliki petek
19.00 obred velikega petka

SOB 7. 4.
Velika sobota
7.00 – 20.00 češčenje Najsvetejšega v Božjem grobu

Velikonočna vigilija
20.00 + in živi iz družine Arh in Hild
+ starši in sestri Čop

NED 8. 4.
Gospodovo vstajenje – velika noč    
7.00 za žive in pokojne farane
9.00 + in živi iz družine Štrajhar (sv. Katarina)
10.00 + Vida Šneberger, Mirko Brežnik in sorodniki

Duhovna misel za 5. postno nedeljo

»Ko bom povzdignjen z zemlje, bom vse pritegnil k sebi.« (Jn 12, 32)

NJIHOVEGA GREHA SE NE BOM VEČ SPOMINJAL (Jer 31, 34)

Vsi smo že slišali izrek: »Odpustil sem, pozabil pa ne bom.« Kdor tako govori, govori sicer všečno, hkrati pa je to veliko zavajanje, ki mu lahko rečemo laž. Ko Bog govori po prerokih o odpuščanju, govori o brezpogojnem odpuščanju. Če človek pred Bogom, pred občestvom in pred samim seboj obžaluje svoj greh, ga Bog uniči in v praznino, ki nastane v človeku zaradi greha, posveti s svojo ljubeznijo. Če je greh enkrat za vselej odpuščen pomeni, da je stvar zaključena. To pa pomeni, da lahko človek neobremenjeno, brez očitanj, začne novo življenje. Človek zaradi svoje grešne narave zelo težko odpušča. Prav tako ne more od nekoga zahtevati, da mora odpustiti. Odpuščanje je Božji dar, kar pomeni, da je človek zmožen odpuščati samo, če se popolnoma odpre Bogu. Popolna odprtost, pomeni popolno neobremenjenost. Tudi, če mi nekdo stori krivico, sem jo z Božjo pomočjo sposoben odpustiti do te mere, da jo preprosto izbrišem iz svojega spomina. Jezus je šel na križ zato, da bi popolnoma izbrisal našo krivdo. Če bi radi posnemali Jezusa, tudi mi z vsem srcem odpustimo bratom in sestram. To bo za ta svet velik krščanski zgled.

Oznanila za teden od 26.3. do 1.4.

Materinski dan: Ker je danes materinski dan, dobijo gospe pri svetih mašah v župnijski cerkvi spominska darila, ki so jih izdelale sodelavke karitas. Otroci so svoje izdelke že odnesli svojim materam. Bog povrni!

Svete maše med tednom: Ko se prestavi ura na poletni čas, prestavimo tudi svete maše med tednom. Tako bo od tega tedna naprej sveta maša ob 19.00.

Molitvena skupina: V torek, 27. 3., po sveti maši bo srečanje molitvene skupine.

Pobožnost križevega pota: Vsak petek in nedeljo (danes zadnjič, ker je naslednja cvetna) molimo pred sveto mašo križev pot. V petek, 30. 3. ob 18.30, pripravljata križev pot Karitas in svetopisemska skupina.

Postno čiščenje: V soboto, 31. 3. ob 9.00, bo postno čiščenje župnijske cerkve in njene okolice. Z udeležbo pokažimo, da naša notranja lepota odseva tudi na zunanjost cerkve in okolice.

Delavnica butar: Veroučenci ste v soboto, 31. 3. ob 9.00, vabljeni k izdelovanju butar v nove prostore župnijske karitas. Prosim, da s seboj prinesete tudi zelenje in cvetje.

Nabirka za cvetje: Prihodnjo nedeljo bo pod oltarjem pripravljena košara, v katero lahko prispevate denar, ki je namenjen za krašenje cerkve. To je enkratna nabirka, ki zadostuje za celo leto.

Blagoslov velikonočnih jedil: Ker bomo ob letošnji veliki noči uvedli novost, v zvezi s tem že sedaj podajam pojasnilo. Ker je liturgična slovesnost velikonočne vigilije osrednja slovesnost v vsem Cerkvenem letu, ste vsi vabljeni, da se udeležite tega slavja. Po vigiliji pa bo blagoslov velikonočnih jedil. Če se kot družina udeležimo velikonočne vigilije, kjer smo navzoči pri vstajenjskem bogoslužju, je prav, da velikonočno veselje iz cerkve ponesemo domov in ga delimo tudi ob družinski mizi. Zato je najbolj primeren čas blagoslova jedil po velikonočni vigiliji. Velika sobota je posvečena češčenju Jezusa v Božjem grobu, zato kopičenje blagoslovov jedil grobo posega v spokojnost velike sobote. Za tiste, ki pa se velikonočne vigilije ne morete udeležiti, bodo na veliko soboto na voljo trije blagoslovi: v župnijski cerkvi ob 14.00 in ob 16.00, ter pri sv. Katarini ob 15.00.

Oratorij: Med 1. in 6. julijem bo v naši župniji potekal oratorij. Na oratorij ste vabljeni otroci iz obeh župnij v Trbovljah. Prijavite se v župnišču ali pri voditeljici oratorija, Maji Žibret.

Bertold; 29. marec

Bertold (+ 1195), god: 29. marec

Bertold velja za začetnika karmeličanskega reda. Ta strogi red, ki časti Boga z molitvijo in pokoro, na slovenskih tleh nima nobenega samostana, obstajata pa samostana karmeličank v Sori in v Mirni peči. Red nosi imel po gori Karmel, kjer je bil ustanovljen, v času križarskih vojn. Ko so ob koncu 11. stoletja prišli v Sveto deželo križarji in z njimi nekateri romarji, so se namenili, da na gori Karmel ustanovijo nov samostan. Menihi so imeli stroga pravila. Od popoldneva do končane jutranje molitve so vsi molčali, meso pa so smeli uživati le bolni bratje, drugi pa so se ostro postili od povišanja sv. križa (14. september) do velike noči. Kljub strogim predpisom je število redovnikov naraščalo. Redovna pravila karmeličanskega reda je potrdil papež Honorij III. leta 1226. Raziskovalci si niso edini glede vloge Bertolda pri ustanovitvi reda, dejstvo pa je, da je bil prvi predstojnik.