Janez Bosko  (1815 – 1888), god: 31. januar

V nežnih letih je izgubil očeta in izkušnja trde mladosti je pripomogla, da je imel izreden posluh za težave zapuščene mladine. Ko je hodil na višje šole, si je služil kruh z raznimi deli, kajti mati mu ni mogla plačevati šolanja. Po končani gimnaziji, se je odločil za duhovniški poklic. Leta 1841 je bil posvečen v duhovnika. Obiskoval je Torinske zapore, v katerih našel tudi številne mlade ljudi, ki so prišli v mesto, pa niso dobili dela in so se zato preživljali z manjšimi tatvinami. Don Bosko se je zavzel zanje in začel ustanavljati domove, imenovane oratoriji, kjer jim je priskrbel toplino doma, jim pomagal, da so se izučili kakšnega poklica, obenem pa jih je tudi versko vzgajal. Za službo revni mladini je leta 1859 ustanovil redovno družbo, ki je po zavetniku sv. Frančišku Saleškemu, ženevskemu škofu, na začetku 17. stl., dobila ime salezijanci. V sodelovanju z Marijo Mazzarello je leta 1872 osnoval še žensko vejo salezijanske družbe, Hčere Marije Pomočnice. Za časa svojega življenja je odprl vzgojne zavode tudi v Franciji in Španiji. Na skrajni jug Argentine pa je v več skupinah poslal nad sto misijonarjev. Izčrpan od dela je, 31. 1. 1888, umrl v Torinu.
Beri naprej →