Zakrament OZDRAVLJANJA – odpuščanja    

Izkrivljenosti zakramenta

4. Pretirana zasebnost zakramenta še ena huda nepravilnost današnje spokorniške prakse. Zasebnost je morda povzročila še eno precej veliko zlo. Pripomogla je k temu, da pozabljamo, da je imel greh tudi cerkveno razsežnost. Bil je zločin proti cerkveni skupnosti. Vendar pa je bila vsa Cerkev pripravljena, da ga izbriše. Ko je spokornik v stari spokorniški liturgiji pokleknil pred škofom, da bi Cerkev prosil odpuščanja za svoj greh, so verniki gotovo bolj sprejemali greh kot zadevo Cerkve, kot udarec, storjen Cerkvi. Bolj so razumeli tudi posredovnaje Cekvi za odpuščanje grehov kot bistveno posredovanje.

5. Druga nepravilost spovedi je nastala z mešanjem zakramenta sprave in duhovnega vodstva. Če spovednik ni izrekel opomina, je bil spokornik nezadovoljen. Določeni spokorniki, zlasti iz ženskih vrst, se niso čutili dobro spovedani, če niso neskončno dolgo sedeli za mrežo, da so drugi v vrsti nestrpno cepetali. Spovednica pravzaprav ni kabinet za psihoterapijo. Reči je tudi treba, da zna danes psiholog veliko bolje opravljati svoje delo. Ima večjo pristojnost, je bolj pripravljen, ima več časa in je za to plačan. Torej lahko straniki veliko bolj pomaga. Ne, zamenjava spovedi s sedenjem pri psihoterapevtu je skrunitev zakramenta. Jezus si ni izmislil tega zakramenta zato, da bi zdravil nevroze, pač pa zato, da bi pomagal grešniku z dobrim namenom, ki se želi znebiti svojih slabosti.

Poglejmo ta vidik zakramenta. Če gre za zakrament iskrene spreobrnitve, ni za spreobrntev treba veliko besed ne pri spokorniku ne pri spovedniku.