Kako Božja beseda deluje in spreminja moje življenje
(po zaslugi staršev)

Spadam med tiste ljudi, ki jim je Bog poslal res verne starše, ki so “krivi”, da Božja beseda deluje. V otroštvu so mi jo podali kot so znali, predvsem z vzgojo in obiski v cerkvi, kjer sem se nevede srečal z Božjo besedo. Berila, evangeliji, zgodbice iz Svetega pisma, pisane za otroško dušo. Pa tisto rdeče Sveto pismo s slikami, ki je zanimivo tudi za najine otroke. Doba srednje šole in kasneje je bila drugačen izziv. Kot radovedni mladostnik sem v mladinski skupini skupaj s prijatelji odkrival v “črni knjigi” (Sveto pismo v črnih platnicah) drugačen svet, svet Boga, ki je vedno na razpolago in nas ima rad kljub vsem neumnostim, ki smo jih počeli. To obdobje je bilo tudi najbolj intenzivno, najbolj polno, in rekel bi najplodnejše v osveščanju Boga v mojem življenju. To je bilo obdobje duhovnih vaj, življenja v mladinski skupini in rednega prebiranja Svetega pisma. Ni mi bilo težko vzeti si čas, prebrati, se predati. V tem obdobju sem spoznal tudi Heleno. Do tedaj je bila duhovna rast samo moja, potem sva bila naenkrat v tem svetu dva. Iskala sva poti in načine, kako vse početi skupaj. Tudi Božja beseda je tako postala skupna. Skupaj sva jo prebirala, se vedno znova čudila in veselila bogastva, ki je velo iz takrat že zguljene, delno razpadajoče knjige. Otroci so s svojo prisotnostjo prinesli novo različico Svetega pisma. Novo knjigo in nov način delovanja. Kako skupaj z otroki odkrivati Resnico življenja, pri tem pa tudi s partnerjem graditi odnos do Božje besede? Potrebna je samo volja in prepuščanje Njemu, ki ve, kaj potrebujem. Oba s Heleno vidiva, da je to dostikrat težko. Z otroki ob večerih beremo “modro” Sveto pismo in se o prebranem pogovarjamo. Kot posameznik in kot družina poskušamo izreči misli, ki se porodijo. Vendar zaradi teže dneva marsikatera misel ostane neizrečena. Predvsem tista, ki bi si jo morala podeliti midva, zakonca, človeka, ki imata skupno Pot in skupni Cilj. A Božja beseda deluje. Različno v različnih časih. Kot se je spreminjala barva in oblika knjige. Vsebina pa ostaja ista, kar me navdaja z mirom in občutkom, da Bog dela dobro svojemu služabniku. Včasih se mi vseeno zdi, da bi Božja beseda lahko bila bolj prisotna v življenju, predvsem v sedanjosti, v času razpetosti med obveznostmi in tempom življenja. Kako tukaj najti čas in dovoliti, da Beseda deluje? Bog ve, zakaj mi je omogočil, da se pol ure sam vozim v službo. Ponudil mi je idealen čas, ki ga lahko porabim za vožnjo z Njim. Le “zajtrk” moram zaužiti – prebrati stavek ali dva. Pošteno povedano dostikrat potujem “tešč”, zato čutim “lakoto”. In takrat vidim, da Beseda vseeno deluje. Dostikrat tista iz rdeče knjige, pa iz črne, bele, ali pa tista iz modre, od včeraj zvečer. Samo prisluhniti ji moram.

Prijatelji v zakonski skupini imamo različne izkušnje s Svetim pismom. Ugotavljali smo, da Bog vsakemu nudi svoj način. In hvaležni smo, da si lahko ta doživljanja podelimo, bogatimo drug drugega. Želja biti iskalec Resnice je tisto, kar te pripelje do studenca žive vode. In hvala Bogu, ta želja je prisotna. Tudi zaradi delovanja Božje besede v preteklosti. Zato lahko grem naprej. Sprašujem se, kakšne oblike in barve bo naslednje Sveto pismo in za kakšen način življenja mi ga bo natisnil Bog. Upam, da ga bom med knjigami, ki se mi ponujajo na moji poti, našel, kajti vem, da Božja beseda deluje.

(odlomek iz revije Družina in Življenje)