Duhovna misel za 2. velikonočno nedeljo

»Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!« (Jn 20, 29)

VSE, KAR JE ROJENO IZ BOGA, PREMAGA SVET (1 Jn 5, 4)

V prvih stoletjih krščanstva je bil sestavni del velikonočne vigilije prejem zakramentov krsta in birme za katehumene. Novokrščenci so naslednjo nedeljo prišli v cerkev v belih oblačilih, kar je predstavljalo, da so novi kristjani prenovljeni v Jezusu Kristusu. Od tod za današnjo nedeljo izhaja ime »bela nedelja«. Tudi danes je osrednje bogoslužje velike noči velikonočna vigilija, katere sestavni del je tudi krstno bogoslužje. Verniki med vigilijo obnovimo krstne obljube, kar nas lahko usmerja k preverjanju samega sebe, kako živimo krstno poslanstvo oznanjevalca evangelija. Biti krščen, pomeni biti rojen iz Boga, kar pomeni, da smo rojeni za nesmrtnost. Če bi se tega z vsem srcem zavedali, potem ne bi izgubljali toliko časa z vsakdanjimi, največkrat nepomembnimi skrbmi. Če smo pravi kristjani mora biti naša največja skrb ta, da živimo v skladu s krstnim poslanstvom. Če resnično živimo iz Boga in za Boga, potem bomo vse moči usmerili v oznanjevanje evangelija, kar pomeni, da oznanjamo veselo novico o Gospodovem vstajenju, hkrati pa da Gospoda iščemo v bratih in sestrah, ki so še na poti iskanja smisla življenja.