»Pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa se vrni in daruj svoj dar.« (Mt 5, 24)

POJDI IN SE NAJPREJ SPRAVI Z BRATOM (SESTRO)

Če bi se dosledno držali Jezusovih zahtev, bi verjetno bile naše cerkve še bolj prazne, kot so.  Za udeležbo pri Jezusovem oltarju je pogoj sprava z vsemi ljudmi. Najbolj boleče je, ko slišiš opravljanje in obrekovanje za hrbtom tistega, ki je odsoten. Ko pa je »žrtev« prisotna, se ji radovoljno smehljamo. Kolikokrat v življenju doživljamo dvoličnost: ko si v določeni družbi, te ljudje hvalijo in se ti prilizujejo, takoj ko pa obrneš hrbet, začnejo o tebi govoriti vse mogoče stvari. Pri tem pa si velja zapomniti, da tisti, ki razširja obrekovanje, projicira sam svoje težave na drugega. Slovenci smo znani po tem, da radi govorimo negativno o tistem, ki ga trenutno ni v naši družbi. Pri tem nismo izjema tisti, ki se prištevamo h kristjanom. Zato je veliko vprašanje, ali je naša prisotnost pri Gospodovem oltarju sploh vredna ali nam je celo v škodo. Naj nam bodo Jezusove zahteve v izziv, da bomo začeli drug na drugega gledati kot ljudi, v katerih živi Jezus.

Iz evangelija 7. nedelje med letom

Slišali ste, da je bilo rečeno: Oko za oko in zob za zob. Jaz pa vam pravim: Ne upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo. In če se hoče kdo pravdati s teboj in ti vzeti obleko, mu pusti še plašč.  In če te kdo sili eno miljo daleč, pojdi z njim dve. Če te kdo prosi, mu daj, in če si hoče kaj sposoditi od tebe, mu ne pokaži hrbta. Slišali ste, da je bilo rečeno: Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa vam pravim: Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih. (Mt 5, 38–45)