Odprla so se nova vrata

Priznati moram, da sem ena tistih žena, ki je moža prijela za ovratnik in ga privlekla na vikend seminar za zakonce, nisem si pa predstavljala, da bo to moje dejanje obrodilo toliko sadov…

Že nekaj let sem opažala, da sva z možem predvsem starša najinim trem sončkom in ne več toliko mož in žena. Časa za pogovor sva si vzela vse manj, zvečer se je mož utrujen uspaval ob televiziji, sama sem prebrala kakšno knjigo… Bila sem srečna, vendar sem opažala, da je mož našo družinsko srečo sprejemal pasivno. Spraševala sem se, kaj mu lahko še dam, da bi bil srečen tudi on, in odprla so se nova vrata v novo upanje. Debeli Rtič bo zame ostal kraj, kjer sva ponovno odkrila ljubezen, ki je bila zaradi naglice in obveznosti vsakdana skrita globoko v nama, vendar ni nikoli umrla. Besede Vilme in Danija so izžarevale toliko resnice, privabile prave solze in smeh, da je bila predavalnica polna pozitivne energije. Tistim, ki se seminarja še niso udeležili, ne želim izdati vseh skrivnosti, povem lahko le to, da je naša družina ponovno zaživela. Z možem sva se tam veliko pogovarjala in si veliko povedala. Najbolj me je ganil trenutek, ko me je s solznimi očmi pogledal in mi rekel: “Sedaj te vidim tako, kakršna si bila pred 10. leti.” Hotel mi je povedati, da sem še vedno taka, kakršno me je ljubil pred 10. leti. Čeprav se v tem času nisem veliko spremenila, tega zaradi otrok, pomanjkanja pogovora in naglice vsakdana ni opazil.

Naš dan se sedaj zaključi s prebiranjem Svetega pisma oziroma ob skupni molitvi, televizija pa nam je le še v napoto, saj je ne gledamo več. Mož je postal v družini bolj aktiven in otroci navdušeno sprašujejo, kaj se je zgodilo s tatijem, da se je tako zelo spremenil.

Naše življenje se je obrnilo, ampak ne na glavo, temveč na noge, v pravo smer. Srčno se zahvaljujem Gospodu, vsem sodelujočim na seminarju ter mojemu dragemu možu, da sem smela biti deležna teh pozitivnih sprememb.

Veselimo se nadaljevalnega vikend seminarja za zakonce, ki bo februarja.                                 
                            Maja
                         (članek objavljen v reviji Družina in Življenje)

Jezusov krst

Sveti Duh je prišel nadenj v telesni podobi kakor golob in zaslišal se je glas iz neba: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.«

Jezus je stopil v vrsto z grešniki. Oče je spoznal svojega Sina, Božji duh je počival nad njim in ga nato vodil v puščavo, potem v Galilejo, v Jeruzalem in na Golgoto. V moči tega Duha je Jezus postal spravna daritev za grehe vsega sveta. Odpiranje neba ni neko zunanje dogajanje, ampak nekaj, kar se zgodi v notranjosti in je povezano z vero. Iz Božje narave vrejo studenci žive vode v Jezusovo človeško naravo. Božji Duh, ki je v vesoljnem potopu lebdel nad vodami, je lebdel nad Marijo ob angelovem obisku, v Jordanu pa v podobi goloba nad Jezusom. Isti Božji Duh ustvarja nov svet, poraja novo življenje tudi danes: priča smo Božjemu bivanju sredi človeške naglice in stiske.