Duhovna misel za nedeljo Kristusa Kralja

Zakrament OZDRAVLJANJA – odpuščanja

Labirint podzavestnega

Sodobni  človek pripisuje večjo pozornost pogojenosti za človekovo dejanje. Véliki učitelji podzavesti (Nietzsche, Marx, Freud) so pustili veliko sled v moralnem vrednotenju človekovega delovanja. Opozorili so nas na strahotno pogojenost, ki spremlja naše moralno vedenje: dednost, značaj, navade… Zato je težko uporabiti tisti znameniti meter za velik greh, s katerim so nekoč s tako gotovostjo merili moralisti: popolno spoznanje in premišljena privolitev.

Vsi ti in še drugi vzroki so imeli zelo velik vpliv na zavest o grehu. Nekateri sodobnega človeka obtožujejo ohlapnosti. Morda glede na preteklost to tudi drži. Vendar bi bilo bolj pametno govoriti o usmiljenju do človeka in o stvarnosti, v kateri živi. Ne smemo pozabiti tudi na odgovornost, ki v tem spreminjanju bremeni Cerkev. Če že drži, da se je zmanjšal moralni čut, naj vseeno velja obtožba odpadništva, slabosti, podlosti služabnikov Cerkve.

Včasih kdo obtožuje tudi Cerkev zaradi neodločnosti in mlahavosti do določenih cerkvenih zakonov, ki so bili poprej zelo strogi, tako glede zapovedanih praznikov, posta in vzdržnosti. Mislim, da nam te sodbe ni treba mirno požreti. To nam prepoveduje ljubezen do Cerkve in do današnjega človeka. Cerkev je modra, kadar čvrsto drži, in je modra, kadar pusti oditi. Saj ima Svetega Duha, ki jo vodi.