»Zato te postavim za luč poganskim narodom, da boš moje zveličanje do konca zemlje.« (Iz 49, 6)

KAJ NEKI BO IZ TEGA OTROKA? (Lk 1, 66)

Verjetno se ob rojstvu otroka njegovi najbližji sorodniki, še posebej starši, sprašujejo kaj bo iz njega? Danes skoraj ni več otroka, ki ne bi hodil v kakšen tečaj, glasbeno šolo, na športne treninge, ipd. Starši želijo, da bi bil njihov otrok najboljši na različnih področjih, da bi se zapisal v zgodovino. Psihologi ugotavljajo, da starši pritiskajo na svoje otroke predvsem zaradi lastnega občutka manjvrednosti in neuresničenosti, kar hočejo nadoknaditi na svojem otroku. Če primerjamo življenje Janeza Krstnika z življenjem današnje generacije otrok, lahko ugotovimo, da je bilo povsem drugačno. Janez se je rodil že priletnima staršema, živel je v puščavi, bil brez vsakršnega imetja, v glavnem se je hranil s kobilicami in divjim medom. V cvetu mladosti mu je dal kralj Herod, na pobudo njegove zunajzakonske partnerice, odsekati glavo, ker jima je trkal na vest. Kljub kratkemu in materialno neproduktivnemu življenju se je Janez zapisal v zgodovino ob bok njegovemu sorodniku, našemu Odrešeniku, Jezusu Kristusu. Zakaj? Zato, ker je bil jasen, brezkompromisen in resnicoljuben. Krstnik nam je vzor v tem, da ni ljudi vezal nase, ampak jih je usmerjal v Jezusa Kristusa. Smo mu pripravljeni biti podobni?