»Gospod naj da sijati svoje obličje nad tabo.« (4 Mz 6, 25)

TISTI ČAS… (Lk 2, 16)

Kadar v Svetem pismu beremo besedno zvezo »tisti čas«, ta označuje zelo pomemben dogodek, v katerem je neposredno udeležen Bog. Če kje, potem je pri Božjem rojstvu Bog v polnosti navzoč, saj prihaja med nas takšen, kakršni smo mi. V času, ko se nam zdi, da je Bog daleč, ker imamo občutek strahu in zapuščenosti, je lahko naša največja želja, da bi Bog prebival v središču našega bivanja. Ko se pogovarjamo med seboj, skoraj vsak pogovor nanese na to, da živimo v težkih časih. Časi so lahko težki, če si jih ljudje otežujemo z nespametnim življenjem. Lahko pa so blagoslovljeni, če v naš čas prikličemo Boga. Zato naj besedna zveza »tisti čas« velja tudi v današnjem času, ko se zdi, da je Bog potisnjen na rob vsakdanjika. Bog se nikomur ne vsiljuje, ampak prebiva tam, kjer ga človek svobodno povabi v življenje. Ob vstopu v novo leto smo slišali in bomo slišali še veliko želja, ki se ponavljajo iz leta v leto in že postajajo stereotipi. Naj bo naša iskrena želja, da bi na koncu letošnjega leta lahko rekli: »Letos pa je v Sloveniji nastopil »tisti čas«. (»Božji čas«)