Gospod je v svoji modri previdnosti   z nami      kot opora in polnost moči.
            Mati Julija

Razmišljanja o Frančiškovem odnosu do prostega časa.

Poglejmo, kako Frančiškov odnos do praznovanja povzema vse povedano. Bratje so se na Božič, ki je neko leto padel na petek, prepirali ali smejo jesti meso ali ne. Rojstvo otroka Jezusa je Frančišek slavil z neizrekljivim veseljem in bolj kot vse druge praznike. Božič je imenoval praznik nad prazniki, ker je Bog, ki bil je postal majhen otrok, prižet k človeškim prsim. V domišljiji je božal tega Otroka in v sočutju se mu je kakor majhen otrok dobrikal. Ko je izgovarjal Jezusovo ime, mu je v ustih puščalo okus kakor med. In ko je padlo vprašanje o Božiču, petku in mesu, je Frančišek rekel: “Brat, grešiš, ker imenuješ petek dan, ko je bilo rojeno Dete. Hočem, da na tak dan tudi zidovi jedo meso. Ker ga pa ne morejo jesti, jih samo premažite z mesom!”

Želel je, da na ta dan bogataši nahranijo revne in lačne. Živini v hlevu pa naj dajo vč krme kot običajno. “Če bi poznal našega cesarja, bi ga prosil, naj ukaže, da vsi, ki lahko, po poteh posipajo žito, da ga bodo ptice, še posebej naši bratje škrjančki, na tak praznik v obilju uživali. O, kako je bila Devica Marija tistega dne obdana z uboštvom. Ni mogoče pomisliti na to brez solz.” Blagor ubogim…

Marta Kmetova pa v življenjepisu Sveti Frančišek Asiški nadaljuje: “Tako sem vesel danes. Saj vam ne morem povedati, kako zelo sem si želel, odkar sem prišel iz Svete dežele, da bi mogli obhajati sveto noč prav tako, kakor je bilo tedaj, ko je bil Jezus rojen. Stal sem tam v Betlehemu in vse natančno videl; o bratje, saj nisem verjel samemu sebi, da je res, da sem res bil na onih svetih tleh. V duhu sem zagledal Božje Dete… Kaj menite, da je bilo to kar tako, da je prišel sam Bog, sam veliki Stvarnik na svet? Pa vprašajte koga v nebesih, če bi danes hotel na zemljo, še enkrat med nas neumne in nadležne grešnike? Ne bi prišel – nihče! A Gospod, ta naš mili, dobri Jezušček, On je prišel! Le neskončna ljubezen, ki je Bog zmore kaj takega. Pa sem si mislil, kako bi bilo, če bi praznovali kdaj v naših gorah tisto presveto noč…”
Vsak človek, dogodek, kraj, minuta, prosti čas… ki v nas prebudi doživetje, da je Bog človekov prijatelj, je naša vez z Bogom samim in napravlja tudi nas za vez, ki druge povezuje z Bogom.