Duhovna misel za Veliko noč

»Če ste vstali s Kristusom, iščite to, kar je zgoraj.« (Kol 3, 1–4)


VSTAL JE, KAKOR JE REKEL

V športnem žargonu bi Velikonočni praznik lahko imenovali »konec velikega finala tekme našega življenja«. Ob tem je tudi nedvomno jasen zmagovalec: Jezus Kristus in vsi, ki veruje(mo)jo vanj. Velika noč pomeni zmago nad sleherno temo, ki je bila kdajkoli, je in še bo prisotna na tem svetu. Trpljenje velikega petka se je spremenilo v zmagoslavje vstajenjskega jutra. Ali nam praznik Gospodovega vstajenja seže v dno duše? Če smo ob tem še vedno hladni, je nekaj narobe z našo vero. Če pa smo veseli, je notranje veselje pokazatelj naše goreče in predane vere v našega Odrešenika, Gospoda Jezusa Kristusa. Prvo Jezusovo naročilo dvem ženam po vstajenju se glasi: »Ne bojta se! Pojdita in sporočita mojim bratom, naj gredo v Galilejo; tam me bodo videli.« (Mt 28,10) Kar je Jezus naročil ženam, naroča tudi nam. Pravi kristjan je tisti, ki iz globine srca sporoča veselo novico o Gospodovem vstajenju, zlasti tistim, ki nimajo vere ali pa je njihova vera šibka. Skoraj dvatisoč let se ta novica širi iz roda v rod. Poskrbimo, da bodo tudi prihajajoči rodovi slišali za vedno aktualno novico o Jezusovem in našem vstajenju. Vsem želim veselo alelujo!