GREGOR VELIKI (ok. 540-604), god: 3. september
Za Leonom I. je Gregor I. drugi in zadnji papež, ki mu je zgodovina prisodila naslov Veliki. Zaslužil si ga je, ker je modro vodil krmilo Kristusove Cerkve, v času, ko je stari vek prehajal v srednjega. Bil je prvi papež iz vrst zahodnega meništva, zato je mogel benediktinskemu redu naložiti dolžnost misijonarjenja med novimi evropskimi poganskimi narodi. Zapustil je globoke duhovne spise, preuredil bogoslužje in petje (gregorijanski koral). Takoj po nastopu papeške službe je Gregor vse kristjane opozoril, naj ne zidajo na njegovo, ampak na Božjo pomoč. Njegovo največje delo je bilo misijonsko delo na britanskem otoku. Zgodovinsko je bil najvažnejši sklep, da je za misijonarje izbral benediktince, ki jim je naročal, naj poganskih svetišč ne rušijo, temveč jih spreminjajo v krščanske cerkve.