»S krvjo njegovega križa je namreč pomiril, kar je na zemlji in kar je v nebesih.« (Kol 1, 20)

http://mladipograjci.blogspot.com/2010/11/nedelja-kristusa-kralja-vesoljstva.html

 »DANES BOŠ Z MENOJ V RAJU.« (Lk 23, 43)

Desni razbojnik Dizma velja za prvega uradno razglašenega svetnika, saj mu je na križu sam Jezus Kristus zagotovil, da bo še tisti dan z njim v raju. Zadnja nedelja v cerkvenem letu je posvečena Kristusu Kralju, ki nas v evangeliju usmerja k bistvu njegovega kraljevanja. Jezus ni kralj v zemeljskem pomenu besede, kjer bi si ga predstavljali v razkošni palači z oblijem podložnikom pod sabo. Bistvo njegovega kraljevanja je v njegovi daritvi na križu, da bi s trpljenjem, smrtjo in vstajenjem prinesel nebeško kraljestvo vsemu človeštvu. Razbojnik Dizma na simbolen način predstavlja tiste, ki izpovedujejo vero v Kristusovo božanstvo in njegovo moč nad smrtjo. Vsak izmed nas si zaradi greha v neki meri zasluži kazen in posledično tudi trpljenje. Kdor pa se zaveda svoje grešnosti in jo iskreno izroča na Gospodov križ je že v trenutku kesanja pridružen Kristusu v raju. Biti v raju pomeni biti osvobojen ujetosti od greha. Če želimo biti v raju že danes, je potrebna samo iskrena vera v Kristusa in iskren pogled vase, da mu lahko v celoti izročimo sami sebe. Tako bomo tudi mi, z Božjo pomočjo, zakraljevali sami nad samo in živeli kot osvobojeni kristjani.

http://mladipograjci.blogspot.com/2010/11/nedelja-kristusa-kralja-vesoljstva.html

»DANES BOŠ Z MENOJ V RAJU.« (Lk 23, 43)

Desni razbojnik Dizma velja za prvega uradno razglašenega svetnika, saj mu je na križu sam Jezus Kristus zagotovil, da bo še tisti dan z njim v raju. Zadnja nedelja v cerkvenem letu je posvečena Kristusu Kralju, ki nas v evangeliju usmerja k bistvu njegovega kraljevanja. Jezus ni kralj v zemeljskem pomenu besede, kjer bi si ga predstavljali v razkošni palači z oblijem podložnikom pod sabo. Bistvo njegovega kraljevanja je v njegovi daritvi na križu, da bi s trpljenjem, smrtjo in vstajenjem prinesel nebeško kraljestvo vsemu človeštvu. Razbojnik Dizma na simbolen način predstavlja tiste, ki izpovedujejo vero v Kristusovo božanstvo in njegovo moč nad smrtjo. Vsak izmed nas si zaradi greha v neki meri zasluži kazen in posledično tudi trpljenje. Kdor pa se zaveda svoje grešnosti in jo iskreno izroča na Gospodov križ je že v trenutku kesanja pridružen Kristusu v raju. Biti v raju pomeni biti osvobojen ujetosti od greha. Če želimo biti v raju že danes, je potrebna samo iskrena vera v Kristusa in iskren pogled vase, da mu lahko v celoti izročimo sami sebe. Tako bomo tudi mi, z Božjo pomočjo, zakraljevali sami nad samo in živeli kot osvobojeni kristjani.

»Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena, toda niti las z vaše glave se ne bo izgubil.« (Lk 21, 18)

http://zamuda.si/wp-content/uploads/2012/08/IMG_1894.jpg

»KDOR NOČE DELATI, NAJ TUDI NE JÉ.« (2 Tes 3, 10)

Eden izmed pregovorov, ki izhajajo iz Svetega pisma, se glasi »kdor noče delati naj tudi ne jé«. Živimo v času, ko je težko dobiti zaposlitev, zato se morda na prvi pogled zdi, da ta pregovor danes ni preveč aktualen, saj bi mnogi radi delali, pa zaradi težke gospodarske situacije ne morejo priti do dela. Postavlja pa se vprašanje ali človek res uporabi vse svoje talente, pa kljub temu ne more priti do dela? Vzemimo samo primer nekoga, ki živi od pomoči določene dobrodelne organizacije. Ta »nekdo« pokadi na dan zavojček cigaret, ki v povprečju stane 3 €. Za ta denar bi si lahko, z delom lastnih rok, spekel približno 5 kg kruha. Na tem mestu se lahko začne izziv za brezposelnega in za dobrodelno organizacijo. Dobrodelna organizacija bi lahko organizirala tečaj peke kruha, brezposelni pa bi se lahko na ta tečaj prijavil. Naš cilj ne sme biti samo ta, da nekdo prejme materialno pomoč, ampak predvsem, da človeka usposobimo za delo in za razmišljanje, kako bi z lastno pametjo in z lastnimi rokami prišel do vsakdanjega kruha. Za takšen pristop je potrebno veliko napora, zato je vprašanje, če smo sposobni storiti ta korak?

»Gospod naj vodi vaša srca, da boste ljubili Boga in stanovitno pričakovali Kristusa.« (2 Tes 2, 5)

http://www.picstopin.com/1169/ausmalbild-sankt-martin
»BOG PA NI BOG MRTVIH, AMPAK ŽIVIH.« (Lk 20, 38)

Nemški filozof, iz druge polovice 19. stoletja, Friedrich Nietzsche je v svetu pustil pečat z znamenito izjavo »Bog je mrtev«. Tisti, ki verujemo v obstoj Boga, se na prvi pogled z njegovo izjavo ne moremo strinjati. Če pa nanjo gledamo iz vidika človeka, ki je svobodno bitje, lahko v tej izjavi najdemo veliko resničnost. Zakaj? Človek lahko svobodno izbira ali bo vzpostavil in gojil odnos z Bogom ali pa ga ne bo. Če se odloči, da bo v življenju deloval zgolj iz lastnih moči in prizadevanj, potem Bog v življenju takega človeka  ne more ničesar narediti, saj je zavezan k spoštovanju človekove volje. Če pa Bog nima dostopa v človekovo življenje, potem je za takšnega človeka Bog mrtev. Bog je lahko mrtev tudi za tiste, ki govorijo, da vanj verujejo, vendar pa ga priznavajo zgolj na načelni ravni, z ustnicami, nimajo pa z njim molitvenega odnosa. Med temi se lahko znajdemo tudi kristjani, če zgolj ostajamo na ravni ritualov in tradicionalnih navad, ki nimajo nobene zveze z vero. Bog je za nas živ, samo če je v nas življenje. Če pa v nas ni veselja do življenja in veselja do Božjega kraljestva, je Bog mrtev tudi za nas.

»Nič od tega, kar si naredil, ti ni zoprno, saj tega, kar bi sovražil, ne bi bil ustvaril.« (Mdr 11, 24)

http://rokus.lilibi.si/solska-ulica-1-2/verstva-po-svetu/krscanstvo

»USTAVIL SE JE PRI GREŠNEM ČLOVEKU« (Lk 19, 7)

Verjetno smo se že kdaj vprašali, zakaj Jezus toliko časa preživi v polemiki s farizeji in hkrati veliko pozornosti usmerja k cestninarjem? Človekova miselnost deluje v smeri, da nam je nekdo, ki na zunaj živi vzorno, simpatičen, do nekoga, za katerega pa domnevamo, da ne živi v skladu z našimi pričakovanju, pa gojimo določen odpor ali celo sovraštvo. Jezus pa na vsakega človeka gleda z očmi ljubezni, zato med njimi ne dela nobenih razlik. Farizeje, ki so bili ugledni del takratne družbe, celo svari pred samovšečnostjo. Po drugi strani pa daje za vzor cestninarje, ki so veljali za javne grešnike. Jezus želi ljudem s svojim delovanjem dopovedati, da jih ni prišel hvaliti ali grajati, ampak je prišel zato, da bi jih naučil gledati v notranjost in grešni del človekove narave prelagati na njega. Cestninar Zahej je ob srečanju z Jezusom doživel spreobrnjenje, kar ga je privedlo v osvobajajoči način življenja. Kristjani, ki na zunaj dajemo vtis, da smo Jezusovi učenci, moramo temeljito premisliti ali smo kristjani zato, ker pričakujemo, da nas bo Bog pohvalil za naša dobra dejanja ali pa smo kristjani zato, ker se zavedamo, da smo potrebni Božjega usmiljenja.