Oznanila v PDF obliki za tiskanje

NE SAMO OD KRUHA

Nekateri bi nas radi prepričali, da človek živi samo od kruha in samo za kruh; samo od telesa in samo za telo.
Tovarne hrane in pijač tekmujejo, kateri njihovi izdelki bodo okusnejši. Pohištvena industrija ponuja opremo, v kateri se bomo počutili najudobneje. Avtomobilska industrija ustvarja avtomobile, v kateri bomo izgledali prestižno. Modne trgovine se hvalijo, da bo v njihovih oblekah naša postava najprikupnejša. Potovalne agencije nas prepričujejo, da bomo na najlepših destinacijah sveta, najpomembnejši in nas bodo razvajali kot bogove. Da ne omenimo, koliko denarja gre za lepotičenje, da bi naše telo izgledalo najlepše in najprivlačnejše.
Spletne strani in televizijski programi, ki razkazujejo in poudarjajo telesnost, praktično vsakodnevno vstopajo v naša stanovanja. Razni svetovalci in svetovalke učijo, da sta denar in telesni užitek človekova vrhovna vrednota. Športna igrišča postajajo vse bolj prerivališča. Geslo: zdrav duh v zdravem telesu se mora umikati drugemu geslu: ko gre za zmago, ne izbiramo sredstev.
V takem ozračju je postni čas, ki ga začenjamo, nesodoben. Besede o postu in pokori, ki postavljajo meje telesnim užitkom, zvenijo tuje. Jezusov klic iz puščave, naj ne živimo samo od kruha, nam neprijetno bije na naša ušesa.
Človeško telo je nekaj velikega. Tako tesno smo z njim povezani, da smemo reči: moje telo sem jaz. Toda jaz nisem samo telo, tudi duh sem. Bila so stoletja, ko so ljudje tako negovali duha, da so na telo pozabljali. Tega pretiravanja ne moremo hvaliti. Danes tako negujemo telo, da zanemarjamo duha. V občudovanju telesne lepote in njegove moči gremo predaleč, ugašamo duha, zapostavljamo omiko in krnimo skladnost človeške osebnosti. Tudi te skrajnosti ne moremo hvaliti. Jezusov klic v današnjem evangeliju, naj ne živimo samo od kruha, je toliko bolj sodoben, kolikor manj sodobno zveni. A na njem sloni naša vera! (F. Cerar)

MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku

26. februar
1. POSTNA NEDELJA
sv. Aleksander (Branko), škof
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Eriko Rajh
za + Fani Željko (obl.)
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Alojza Janca (obl.) in pok. Grešakove
za + Gabrijelo in Jožefa Sakelška
8.00 Hrastnik: za + Mileno (ob roj. dnevu) in Veroniko Pavlič
10.00 Dol: za + Jakoba (obl.) in Marijo Žagar ter Diacijeve
za + Petra Golouha (obl.) ter Cirila in Kristino Peklar
15.00 Retje: križev pot (po gozdni poti do cerkve)

Ponedeljek, 27. 2.
sv. Baldomir, spokornik
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za nove duhovne poklice
za srečen in zdrav porod
za + Laro Turšič (8. dan)

Torek, 28. 2.
sv. Osvald (Ožbolt), škof
18.00 Dol: za + Janeza, Alojza in Jožico Auflič (obl.)
18.30 Trbovlje – sv. Marija: molitev križevega pota (možna sv. spoved)
19.00 za + Anjo Pangeršič
za + Alojza Kurnika (obl.) in vse Kurnikove
za + Rozalijo in Mirka Brežnika (obl.)

Sreda, 1. 3.
sv. Albin (Zorko), škof
8.00 Dol: za + Vido in Alojzijo Mihevc (obl.), Roka Gučka in sor.
8.00 Hrastnik: za + Bineta Ločičnika

Četrtek, 2. 3.
sv. Neža Praška, devica
18.00 Hrastnik: za + Janeza Brečka (8. dan)
18.30 Trbovlje – sv. Martin: molitev križevega pota (možna sv. spoved)
19.00 za + Leopolda in Mihaelo Selevšek
za + Gelco Jurečić (30. dan)
za + Danico in Jožeta Rozina ter pok. Brlečeve in Rozinove

Petek, 3. 3.
sv. Kunigunda, cesarica
8.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Ivanko Koznik (8. dan)
18.00 Hrastnik: molitev križevega pota
18.00 Turje: molitev križevega pota

Sobota, 4. 3.
sv. Kazimir, kralj
19.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Alojza in Jožefo Petek (obl.)
za + Štefana Pintariča (obl.)

5. marec
2. POSTNA NEDELJA
sv. Hadrijan, mučenec
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Stanislava Zalezina, starše in sor. Belak in Razgoršek
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Antona Nagliča (obl.)
za + Dominika Špajzerja (obl.)
za + iz družin Bola in Knafljič
8.00 Hrastnik: za U Marjana Kolenca (25. obl.) in starše
10.00 Dol: za + Mihaela Funklja, Antona Pavliča, Jožeta Koprivnika ter Globelnikove
za + Simono Vovk
15.00 Draga: križev pot (od Zelenikove kapele v Prapretnem)

Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.

OBVESTILA

Slovenska karitas vabi k pomoči za prizadete ob potresu v Turčiji in Siriji. Na prostoru za tisk so položnice, s katerimi lahko nakažete vašo pomoč. Prispevate lahko tudi s poslanim SMS sporočilom KARITAS5 (darovali boste 5 €) ali KARITAS10 (darovali boste 10 €). Zbrana sredstva bo Slovenska karitas posredovala Karitas v Turčiji in Siriji. Hvala za vašo pomoč.

V postnem času lepo vabljeni k molitvi križevega pota, ki ga bomo molili po župnijah:
Trbovlje – sv. Marija ob torkih, ob 18.30;
Trbovlje – sv. Martin ob četrtkih ob 18.30;
Hrastnik ob petkih, ob 18.00 in
Dol ali Turje ob petkih ob 18.00.
Ob nedeljah, ob 15.00, bomo molili križev pot do podružnic naših župnij. To nedeljo bo križev pot potekal po gozdni poti do cerkve v Retju. Na 2. postno nedeljo bo križev pot potekal do podružnice v Dragi. Začetek je v Prapretnem pri Zelenikovi kapeli ob 15.00. Vabljeni.

Hrastnik
Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi k molitveni uri v četrtek po sv. maši.

Dol pri Hrastniku
Za čiščenje cerkve in okolice se zahvaljujemo vernikom iz Črdenca in Slatnega, za prihodnji teden pa prosimo vernike iz Brdc. Hvala za vašo skrb za urejenost naše cerkve.

YOUCAT – katekizem za mlade

Kdaj smo se dolžni izpovedati svojih težkih grehov? Kako pogosto naj se spovedujemo?

Ko dosežemo starost razločevanja, smo se dolžni spovedovati težkih grehov. Cerkev vernikom nujno priporoča, da to storijo vsaj enkrat letno. Na vsak način se moramo spovedati pred prejemom svetega obhajila, če smo storili težek greh. (KKC 1457)

S ‘starostjo razločevanja’ misli Cerkev starost, ko smo prišli do uporabe razuma in smo se naučili razločevati med dobrim in zlim.

Vsak naj da, kolikor se je v srcu odločil, ne z žalostjo ali na silo, kajti Bog ljubi veselega darovalca. (2 Kor 9,7)

BESEDA ŽIVEGA BOGA
Spet ga je hudič vzel s seboj na zelo visoko goro. Pokazal mu je vsa kraljestva sveta in njihovo slavo ter mu rekel: »Vse to ti bom dal, če padeš predme in me moliš.«
Tedaj mu je Jezus rekel: »Pobêri se, satan, kajti pisano je: ›Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!‹« Tedaj ga je hudič pústil, in glej, angeli so pristopíli in mu stregli. (Mt 4,8–11)

POSTNE SPODBUDE

Da postni čas ne bi prehitro šel mimo nas, bomo vsako nedeljo v Oznanilih objavili POSTNE SPODBUDE, ki naj nam pomagajo poglobiti odnos z Bogom.
– Dobra dela do sebe (zmerno jem, se gibam, se pošteno nasmejem, preberem nekaj lepega, pijem dovolj vode, sem hvaležen za … ).
– Post: odpovem se vsemu, kar ima zaslon; odpovem se svoji najljubši razvadi; naredim, kar že dolgo odlašam; ne bom opravljal.

Slovenska Karitas je za post pripravila gradiva in možnosti za odpoved, dobra dela za ljudi v stiskah in poglobitev osebnega odnosa z Bogom. Vsa gradiva postnih akcij so na voljo na njihovi spletni strani www.karitas.si/o-karitas/gradiva/post/ in na prostoru za tisk.

Na spletni strani www.aleteia.org lahko preberete več o postnih akcijah, ki se jim lahko pridružite. Tukaj jih bomo našteli, več pa lahko preberete na spodnji povezavi.
– Svetopisemska družba Slovenije: »Hodi za menoj«.
– Salezijanci in sestre FMA z animatorji: Postne duhovne vaje.
– Ignacijev dom duhovnosti: Postne duhovne vaje v vsakdanjem življenju.
– Mladi: »Zamenjaj uro s telefonom za uro s p(P)rijateljem«.
– Slovenska Karitas, Zavod Med.Over.net, … : 40 dni brez alkohola.
– Revija Mavrica in Slovenska Karitas: »Eno dobro delo na dan.«
– Sestre Salezijanke: »Postne duhovne vaje na Bledu.«
– Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec: Postna naveza Pastir.si 2023.
https://si.aleteia.org/2023/02/21/katerim-postnim-akcijam-se-lahko-pridruzite-letos/

Škof Maksimilijan bo imel postne biblične kateheze ob Matejevem evangeliju ob sredah v postu, od 20h do 21h preko Zoom povezave (1., 8., 15., 22. in 29. marca 2023). Vabljeni. Povezava: https://uni-lj-si.zoom.us/j/9405173965 (Meeting ID: 940 517 3965)

V preteklem tednu smo se na pokopališču v Gabrskem poslovili od pokojne Ivanke Koznik, Ivane Hamler in Anke Smodiš, na pokopališču na Dolu pa od pokojnega Janeza Brečka. Molimo za pokoj njihovih duš.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

PREPOZNAVAMO SE KOT CERKEV SKUPAJ NA POTI

Pastirsko pismo za postni čas 2023 – drugi del

Dragi bratje in sestre, Apostolska dela nam poročajo, da je prva Cerkev nastala, ko je Sveti Duh povezal zbegane Jezusove učence in jih zbral v gornjih prostorih jeruzalemske hiše, kjer »so enodušno vztrajali v molitvi z ženami in z Jezusovo materjo Marijo in z njegovimi brati … Bili so stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in v molitvah« (Apd 1,14; 2,42). To je osnovna oblika življenja Cerkve vse do danes: občestvo mož in žena, ki jih povezuje nauk apostolov, dejavna medsebojna ljubezen in molitev, ki nas povezuje z vso Cerkvijo– z našimi živimi in že poveličanimi brati in sestrami. Škofje vas prosimo, da se tudi danes v Svetem Duhu povežemo v občestvo Cerkve in se odpremo za njegovo besedo, ki nas usmerja na skupni poti.

Razširiti prostor svojega šotora
V prvem letu sinodalne poti so potekala različna srečanja v okviru škofij in župnij, v redovnih ustanovah, laičnih gibanjih in združenjih. Škofje se zahvaljujemo vsem, ki ste sodelovali in prispevali svoj delež. V svojih srečanjih po župnijskih in drugih skupinah smo odkrivali, koliko sinodalnosti je že bilo doslej v naših skupnostih in kako lepo je pri tem sodelovati. Pomembno je, da te skupine potrdimo in ovrednotimo njihov način dela in poslanstva. Vabimo vas, da vztrajate na poti, da se učimo hoditi skupaj in tako živeti Cerkev. To naj nas tudi spodbuja, da bi odpirali nove možnosti za sodelovanje ter nove župnijske in škofijske skupine.
Na podlagi škofijskih in narodnih povzetkov je ob koncu preteklega leta v Rimu nastal delovni dokument, ki nosi naslov Razširi prostor svojega šotora. Svetopisemska podoba Cerkve kot šotora je vzeta iz 54. poglavja Izaijeve knjige, kjer Bog po preroku spodbuja svoje ljudstvo, naj kljub stiski zaupa vanj in se ne boji. Poziva jih, naj dvignejo pogled, naj razširijo prostor svojega šotora, kajti njihov Bog se imenuje »Bog vse zemlje« (Iz 54,1-5).
K temu nas spodbuja tudi današnja Božja beseda. Jezus nas v evangeliju poziva, naj se naš pogled in naša krščanska ljubezen ne ustavita pri tistih, ki nas imajo radi, ki nas spoštujejo, ki so z nami. »Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih. … Če pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega?«(Mt 5,44-45.47). Iz bistva našega krščanskega in cerkvenega poslanstva namreč izhaja, da se ne ustavimo pri mejah svojega dobrega počutja, da prestopimo svojo gotovost in prostor, ki ga obvladamo. Že starozavezna besedila nas spominjajo, da se lahko človek bliža Bogu in postaja svet samo po konkretni življenjski poti: »Bodite sveti, kajti jaz, Gospod, vaš Bog, sem svet« (3 Mz 19,2). Svetost pomeni sprejemati navdihe Svetega Duha, ki nas gotovo nagovarja, če ga kličemo, saj po krstu prebiva v nas. Zato danes Pavel v drugem berilu upravičeno vzklika:
»Mar ne veste, da ste Božji tempelj in da Božji Duh prebiva v vas? … Božji tempelj je namreč svet, in to ste vi« (1 Kor 3,16-17). Življenje po Duhu presega njegovo naravno življenje in ga podaljšuje v večnost, daje mu nov smisel. Prava modrost je v spoznanju, da smo Gospodovi. To človeka osvobaja praznega ponašanja in dokazovanja, hkrati pa mu odpira oči za obdarovanost. »Vse je vaše,« pravi Pavel, »svet, življenje in smrt, sedanjost in prihodnost. Vse je vaše, vi Kristusovi, Kristus pa Božji« (v. 22.23).

Prisluhniti Svetemu Duhu
Dragi bratje in sestre, vabimo vas, da v tem novem sinodalnem letu in še posebej v postnem času, ki ga ta teden začenjamo, vsi skupaj iščemo načine, kako prisluhniti Svetemu Duhu, ki po vsakem izmed vas govori naši Cerkvi, našim občestvom in skupnostim. Vendar Svetega Duha ni mogoče preprosto zajeti s človeškimi rokami, saj je kot veter. Potrebuje našo pozornost. Prepoznamo ga po tem, kar prinaša mir, veselje, ljubezen, potrpežljivost, zvestobo, krotkost (prim. Gal 5,20).
Od njega pa nas odvrača, kar nas vznemirja, prinaša strah in jezo. Sveti Duh nas na konkretne načine spodbuja za dobro in ustavlja pred slabim. A prisluhniti moramo z ljubeznijo, ki se ne boji zase in se ne boji drugega, ki »ne zavida, se ne ponaša, se ne napihuje, ne sramoti, ne išče svojega, se ne pusti razdražiti, ne misli hudega, se ne veseli krivice, veseli pa se resnice« (1 Kor 13,4-6).
Poslušanje je osnovna drža, ki gradi odnose in občestvo, zato jo je papež Frančišek poudaril kot prvo vajo vsakega, ki stopa na sinodalno pot. Poslušanje je po Frančišku »oblika nežnosti«, ki nam pomaga, da se lahko res zgodi srečanje z Bogom in z resnico o samem sebi. Apostol Janez pravi, da je vse nastalo po Besedi (Jn 1,3), po odnosu. Bog želi človeka najprej po besedi pritegniti v odnos. Zares pa lahko resnično poslušam samo tistega, ki ga imam rad. Vera je iz poslušanja, pravi apostol Pavel (Rim 10, 17). Cerkev se v grškem originalnem jeziku imenuje ekklesia – poklicana, sklicana –, ker je nastala iz poslušanja Božjega klica. Zato se bo lahko tudi prenovila samo iz poslušnosti temu Božjemu klicu.
Dovolite, dragi verniki, da vas škofje ob koncu tega pisma tudi sami prosimo odpuščanja, ker vas premalo poslušamo. Zavedamo se in zaupamo, da lahko Duh spregovori po vsakem človeku, a pogosto nas skrb in strah zapreta, da se zapremo in ne slišimo. Zato prosimo za odpuščanje vas in Gospoda, naj nam odpusti, ko nismo dovolj poslušali, ko smo gledali stran, ko smo molčali, ko bi morali spregovoriti. Žal nam je, če vam nismo bili dovolj v oporo, če ste bili razočarani ob srečanju z nami in ste zaradi našega ravnanja izgubili vero v Božjo pravičnost, ljubezen in usmiljenje. Prosimo vas, molite za nas, da bomo lahko med vami pogumno opravljali službo Dobrega Pastirja in pričevali zanj. V molitvi za sinodo vsi skupaj priznavamo, da smo šibki in grešni, in prosimo Gospoda, naj ne dopusti, da bi širili nered. Naj nam in vsej Cerkvi podarja svojega Svetega Duha in ne dopusti, da bi nas nevednost vodila po napačni poti ali da bi pristranskost vplivala na naša dejanja.  Na vse vas kličemo Božjega blagoslova in priprošnje naših nebeških zavetnikov, še posebej slovenskih mučencev, ki naj izprosijo slovenski Cerkvi svetosti in poguma.
Vaši škofje

MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku

19. februar
7. NEDELJA MED LETOM
sv. Konrad iz Piacenze, spokornik
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Romana Ferliča (obl.), starše, brate in sestre
za + Feliksa Bencaka (30. dan)
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Kristjana (obl.) in Ivana Marodi
za + Vinka (30. dan) in Angelo Cencelj
8.00 Hrastnik: za + Eli in Radota Urbajsa (obl.)
10.00 Dol: za + Cirila in Zofko Zupan (obl.)
za + Franca in Ano Potokar (obl.) ter pok. Napretove in Dečmanove (obl.)

Ponedeljek, 20. 2.
sv. Leon Sicilski, škof
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za + Ivana, Pavla in Lojzija Novaka, starše Novak in Roter

Torek, 21. 2.
sv. Peter Damiani, škof in cerkveni učitelj
18.00 Dol: za + župnika Antona Kolarja (obl.)
18.40 Trbovlje – sv. Marija: molitev večernic
19.00 za + Romana Ferliča (obl.), starše, brate in sestre

Sreda, 22. 2.
-pepelnica-
sv. Izabela, redovnica
17.00 Dol: v priprošnjo za srečno in uspešno operacijo
18.00 Hrastnik: za + Bineta Ločičnika
19.00 Trbovlje – sv. Martin: za + iz družin Doberšek, Čamer in Bolte
za + Frido Deželak in sorodnike

Četrtek, 23. 2.
sv. Polikarp, škof in mučenec
18.00 Hrastnik: za Božjo pomoč in ozdravitev Darje Plank in Rada Goloba
18.30 Trbovlje – sv. Martin: molitev križevega pota (možna sv. spoved)
19.00 za + Marijo Vinter in Tončko Rus

Petek, 24. 2.
sv. Matija, apostol
8.00 Trbovlje – sv. Martin: za duše v vicah in spreobrnjenje grešnikov
17.00 Hrastnik: molitev križevega pota
17.00 Dol: molitev križevega pota

Sobota, 25. 2.
sv. Valburga, opatinja
18.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Kovačeve
za + starše, sestri in brata Čop ter pok. Cestnikove

26. februar
1. POSTNA NEDELJA
sv. Aleksander (Branko), škof
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Eriko Rajh
za + Fani Željko (obl.)
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Alojza Janca (obl.) in pok. Grešakove
za + Gabrijelo in Jožefa Sakeljška
8.00 Hrastnik: za + Mileno (ob roj. dnevu) in Veroniko Pavlič
10.00 Dol: za + Jakoba (obl.) in Marijo Žagar ter Diacijeve
za + Petra Golouha (obl.) ter Cirila in Kristino Peklar
15.00 Retje: molitev križevega pota (po gozdni poti do cerkve)

Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.

OBVESTILA

Slovenska karitas vabi k pomoči za prizadete ob potresu v Turčiji in Siriji. Na prostoru za tisk so položnice, s katerimi lahko nakažete vašo pomoč. Prispevate lahko tudi s poslanim SMS sporočilom KARITAS5 (darovali boste 5 €) ali KARITAS10 (darovali boste 10 €). Zbrana sredstva bo Slovenska karitas posredovala Karitas v Turčiji in Siriji. Hvala za vašo pomoč.

V četrtek (23. 2.) bo ob 19.45 v učilnici pri Sv. Martinu srečanje biblične skupine. Vabljeni.

V postnem času lepo vabljeni k molitvi križevega pota, ki ga bomo molili po župnijah:
– Trbovlje – sv. Marija ob torkih, ob 18.30;
– Trbovlje – sv. Martin ob četrtkih ob 18.30;
– Hrastnik ob petkih, ob 18.00 (prihodnji teden ob 17.00) in
– Dol ali Turje ob petkih ob 18.00 (prihodnji teden ob 17.00).
Ob nedeljah, ob 15.00, bomo molili križev pot do podružnic naših župnij. Na 1. postno nedeljo bo križev pot potekal po gozdni poti do cerkve v Retju. Vabljeni.

Trbovlje – sv. Martin
Zaradi Nikodemovih večerov bo sobotna večerna maša izjemoma ob 18h in ne ob 19h!

Hrastnik
Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi k molitveni uri, ki bo v četrtek po sv. maši.

Dol pri Hrastniku
Za čiščenje cerkve in okolice se zahvaljujemo vernikom iz okolice Dola. Za prihodnji teden prosimo vernike iz Črdenca in Slatnega. Hvala za vašo skrb za urejenost župnijske cerkve.

POSTNI ČAS, ki se začne na pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. V tem času smo prav posebej vabljeni, da se na ta praznik pripravljamo s postom, pokoro in dobrimi deli. Strogi post je na pepelnično sredo in na veliki petek. Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se ob tem tudi zdržimo mesa in mesnih jedi. Strogi post veže vse od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta starosti. Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakšnim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta.

Post ima smisel v tem, da tudi sami vsaj malo začutimo žrtev in se z molitvijo in premišljevanjem križevega pota dobro pripravimo na veliko noč. Zato sprejmimo post kot priložnost, da bi poglobili svojo osebno vero in ne kot shujševalno kuro.

NIKODEMOVI VEČERI 2023
petek, 24. februar, ob 18.30, v župnijski dvorani (Trg Franca Fakina 31, Trbovlje):
»Je duhovniški, redovniški ali misijonarski poklic tudi moja pot? Kaj pa celibat?« – pričevanje kapucina br. Luka Modica;

sobota, 25. februar, ob 18.30 v župnijski dvorani (Trg Franca Fakina 31, Trbovlje):
Potopisno predavanje »Camino, moja sreča in bolečina« – Tanja Drnovšek Šuligoj;

nedelja, 26. februar, ob 18.30 v dvorani Svoboda v Trbovljah:
Gledališka improvizacija »Če bi bil škof …«. Ljudje bodo imeli možnost tega nesojenega škofa tudi kaj povprašati – Gregor Čušin.

Vljudno vabljeni!

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

PREPOZNAVAMO SE KOT CERKEV SKUPAJ NA POTI

Pastirsko pismo za postni čas 2023 – prvi del

Dragi bratje in sestre, že drugo leto živimo v vesoljni in naši krajevni Cerkvi poseben čas prenove. Papež Frančišek je oktobra 2021 povabil vso Cerkev, tako bližnje kot oddaljene, tako mlade kot stare, tako samske in poročene kot tudi laike, duhovnike, redovnike in škofe, da stopimo na skupno pot prenove svoje vere in poglobitve svoje podobe o Cerkvi. Odkrili smo, da so lahko lepe stvari zelo preproste, da se je lepo srečati, se poslušati in podeliti drug z drugim svoja spoznanja, svoje skrbi in svojo vero. Ugotovili smo, da je tudi med nami veliko neznancev in oddaljenih. A ti nenadoma postanejo bližnji, če se jim približamo s prijazno besedo, če iskreno spregovorimo o sebi in o svoji veri.
Eden od izzivov sinodalnega procesa je doseči obrobne in oddaljene ter odkriti njihovo doživljanje Cerkve, njihova iskanja in razočaranja. Tako bo Cerkev resnično lahko uresničevala svoje poslanstvo biti pričevalka Božje ljubezni do vseh ljudi (prim. Lumen gentium 19). Pri tem smo odkrili, da smo se tudi sami marsikdaj precej oddaljili in ohladili. Zato se težko približamo in ogrejemo bolj oddaljene in tiste, ki so odšli. Potrebujemo veselje nad tem, da smo kristjani, veselje nad tem, da verujemo in smo Božji otroci. Takrat se bomo zavedali daru vere, bomo zanj hvaležni in ga bomo privoščili še drugim ljudem.
Postni čas je zato idealna priložnost, da se pustimo nagovoriti spoznanjem, ki so dozorela v tem prvem sinodalnem letu. Predvsem pa vas vabimo k zaupni veri v Božjo besedo, ki nas spremlja na naši konkretni življenjski poti. Odprite Sveto pismo, zapomnite si besedo, ki vas nagovori, prisluhnite besedam, ki jih slišite pri sveti maši. Po njih govori Sveti Duh tisto, kar v določenem trenutku moramo slišati.

Ne razvezati, temveč dopolniti
V današnjem evangeliju Jezus spodbuja svoje učence, naj se ne prestrašijo poslanstva, ki ga prinaša njegovo oznanilo. Čeprav se zdi, da blagrovanje ubogih, žalostnih, krotkih in usmiljenih postavlja na glavo stare vrednote, ki so temeljile na jasni postavi in pravilih, na visoki morali in pravičnosti, Jezus s tem postave ne odpravlja. Želi se dotakniti človekovega srca, želi mu sporočiti, kako dragocen je v Božjih očeh. Premalo je samo poznati zapisano postavo, v srcu pa živeti po svoji postavi. Premalo je zgolj izogibati se ubijanju in prešuštvu, v srcu pa preklinjati človeka ali se ga polaščati. Ne koristi veliko, če se ustavimo samo pri črkah Svetega pisma in modrujemo o njihovem pomenu. Kot pismouki in farizeji, ki so kar tekmovali med seboj, kdo bo znal bolje razložiti postavo in kdo jo bo pravilneje in natančneje izpolnjeval. Zato Gospod, ki pozna človekovo srce, odločno svari: »Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, ne pridete v nebeško kraljestvo« (Mt 5,20). Nihče ne more priti v nebeško kraljestvo, če se bo zanašal samo na svojo moč, na svoja dela in svojo vero. Nebeškega kraljestva si ne zaslužimo s pridnim izpolnjevanjem zapovedi, ampak ga lahko le sprejmemo kot dar življenja. Sprejemamo pa ga lahko le takrat, če priznavamo, da nismo bogovi, ampak Božji otroci, da nismo popolni, ampak potrebujemo drugega, da lahko napredujemo v veri in se borimo s svojimi človeškimi slabostmi.
Škofje se zavedamo, da s sinodo, ki smo jo začeli lani, nismo odpravili ali nadomestili vseh dosedanjih načrtov in prizadevanj za prenovo Cerkve, ampak jim želimo dati novega zagona. Poglobiti namreč želimo svoje zavedanje o nas samih, o tem, kaj in kdo smo Cerkev in kakšno je naše poslanstvo v tem konkretnem času in prostoru .

Klicati Svetega Duha
Dragi bratje in sestre, papež Frančišek se ne utrudi poudarjati, da je glavni voditelj in usmerjevalec sinode Sveti Duh. O prepoznavanju Svetega Duha govori apostol Pavel danes v berilu. Slišijo ga tisti, ki ga z ljubeznijo iščejo. Modrim tega sveta je namreč težko razumeti, da Bog ljubi človeka in vztraja ob njem, tudi če ga ta prezira in žali. Kot pravi Pavel Korinčanom, se takemu Bogu eni posmehujejo, ker ne stopi s križa in ne pokonča svojih zasramovalcev, drugi se pohujšujejo ker se daje v roke grešnikom in onečašča svetost Edinega in Vsemogočnega (prim. 1 Kor 1,23). Vendar jih Pavel na nek način tudi zagovarja, ko pravi, da Jezusa gotovo ne bi križali, ko bi poznali, kdo Bog je in kakšen je njegov načrt za človeka. To spoznanje presega človeške moči, saj pravi Pavel: »Česar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo, je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo« (1 Kor 2,9). Samo Sveti Duh, ki prihaja od Očeta, ki »preiskuje vse, celo Božje globine« (v. 10), nas lahko uči o tej resnični podobi Boga in njegove Cerkve. Zaslišali ga bomo, ko ga bomo klicali, ko bomo vztrajali z Božjo besedo, ko bomo iz vere in hvaležnosti delali vsaj majhne korake ljubezni.
Dragi verniki, škofje vas na začetku postnega časa spodbujamo, da poživimo svojo odločitev, da želimo biti živi člani občestva Cerkve, v katero smo bili vcepljeni s svetim krstom. Moč tega občestva ni človekova popolnost, ampak Kristus in novo življenje, ki je sad njegove daritve na križu. Poti prenove ne more nihče uspešno hoditi sam. Povezuje nas vera v Boga Očeta, ki nas ljubi; povezuje nas Sveti Duh, ki nam ga daje Oče, da bi lahko živeli njegove darove; in povezuje nas naša prošnja, da bi se prepoznali kot njegovi ljubljeni sinovi in hčere. AMEN.
Vaši škofje

MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku

12. februar
6. NEDELJA MED LETOM
sv. Humbelina, redovnica
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Martina Šmida (obl.) ter družini Polšak in Božič
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Poldeta in Mari Poboljšaj
za zdravje vnuka
8.00 Hrastnik: za + Alojza (obl.) in Milojko Trobiš
10.00 Dol pri Hrastniku: za + starše Hrovat in Jovan ter Marijo Čehovin
za + Mihaela (obl.) in Cecilijo Napret ter starše Marinko
15.00 Retje: za + Zdenko Mrčun

Ponedeljek, 13. 2.
sv. Jordan Saški, redovnik
18.50 Trbovlje – sv. Marija: molitev za Slomškovo kanonizacijo
19.00 za + iz družine Fele in Jereb
za + Joza Cosiča

Torek, 14. 2.
sv. Valentin (Zdravko), duhovnik in mučenec
18.00 Dol pri Hrastniku: za + župnika Franca Ornika
18.40 Trbovlje – sv. Marija: molitev večernic
19.00 za + iz družine Senčar

Sreda, 15. 2.
sv. Klavdij, redovnik
8.00 Turje: za + Leopolda, Slavka in Marijo Završnik ter Franca Ornika
8.00 Hrastnik: za + Bareta in Smilko Radić

Četrtek, 16. 2.
sv. Julijana, mučenka
18.00 Hrastnik: za + Staneta Žagarja (obl.)
za verne duše v vicah
18.30 Trbovlje – sv. Martin: molitev pred Najsvetejšim (možna sv. spoved)
19.00 za žive in + iz družine Sirše in Burjes
za otroke

Petek, 17. 2.
sv. sedem ustanoviteljev reda servitov
8.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Branka Špitalerja
za + Jožico Kreže

Sobota, 18. 2.
sv. Frančišek Regis Clet, duhovnik in mučenec
19.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Ivano Podbregar
za + Francija in Matjaža Dragarja

19. februar
7. NEDELJA MED LETOM
sv. Konrad iz Piacenze, spokornik
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Romana Ferliča (obl.), starše, brate in sestre
za + Feliksa Bencaka (30. dan)
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Kristjana (obl.) in Ivana Marodi
za + Vinka (30. dan) in Angelo Cencelj
8.00 Hrastnik: za + Eli in Radota Urbajsa (obl.)
10.00 Dol pri Hrastniku: za + Cirila in Zofko Zupan (obl.)
za + Franca in Ano Potokar (obl.) ter pok. Napretove in Dečmanove (obl.)

Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.

OBVESTILA

V tem tednu zopet začnemo z veroukom po ustaljenem veroučnem urniku.

V ponedeljek (13. 2.) imamo ob 19.45, v župnijski dvorani pri Sv. Martinu srečanje Medžupnijskega pastoralnega sveta. Člani lepo vabljeni.

V petek (17. 2.) začenjamo z Nikodemovimi večeri. Predavanja bodo v župnijski dvorani pri Sv. Martinu, le zadnji večer bo srečanje v Dvorani Svoboda v Trbovljah. Spored, predavatelje in naslove predavanj najdete na zadnji strani oznanil. Vabljeni!

Hrastnik
V četrtek po sv. maši imamo sestanek za člane molitvene skupine. Vabljeni.

Dol pri Hrastniku
Za čiščenje cerkve in okolice v preteklem tednu se zahvaljujemo vernikom iz trga Dola. Za prihodnji teden prosimo vernike iz okolice Dola. Hvala za vašo skrb za urejenost župnijske cerkve.

BESEDA ŽIVEGA BOGA
Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa se vrni in daruj svoj dar. Spravi se hitro s svojim nasprotnikom, dokler si z njim še na poti, da te nasprotnik ne izroči sodniku, sodnik pa pazniku, da te vrže v ječo. Resnično, povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne plačaš vse do zadnjega novčiča. (Mt 5,23–26)

NIKODEMOVI VEČERI 2023
petek, 17. februar, ob 18.30, v župnijski dvorani (Trg Franca Fakina 31, Trbovlje):
»Predstavitev knjige »Slovenski razkol« in pogovor z avtorjem« – dr. Jože Možina, novinar, zgodovinar in pisec;

petek, 24. februar, ob 18.30, v župnijski dvorani (Trg Franca Fakina 31, Trbovlje):
»Je duhovniški, redovniški ali misijonarski poklic tudi moja pot? Kaj pa celibat?« – pričevanje kapucina br. Luka Modica;

sobota, 25. februar, ob 18.30 v župnijski dvorani (Trg Franca Fakina 31, Trbovlje):
Potopisno predavanje »Camino, moja sreča in bolečina« – Tanja Drnovšek Šuligoj;

nedelja, 26. februar, ob 18.30 v dvorani Svoboda v Trbovljah:
Gledališka improvizacija »Če bi bil škof …«. Ljudje bodo imeli možnost tega nesojenega škofa tudi kaj povprašati. – Gregor Čušin;

Vljudno vabljeni!

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

VSAK KRISTJAN MORA BITI SOL IN LUČ V SVETU

V starih časih je bila sol edina začimba, ki je dala hrani okus. Brez soli bi bila hrana brez okusa. Jezus pravi: kar je sol za hrano, so kristjani za svet. Kristjani so zato tu, da naredijo svet boljši.
Kot sol smo poklicani, da postanemo učenci, prijateljski in prijazni ter da živimo v miru med seboj. Kot luč smo poklicani, da pokažemo pot. Brez luči se zaletimo drug v drugega in pademo v jarek. Toda luč pravi: »Tu je pot, pojdi po njej; tu je nevarnost, izogni se ji.« Brez luči in soli bi bil svet v zelo slabem stanju, nezanimiv in nemogoče bi bilo živeti v njem. Z lučjo in soljo postaja svet varnejši in boljši. Dolžnost kristjanov je, da naredimo svet boljši. Toda kako naj to naredimo? Na enak način, kot delujeta sol in luč. Najprej se moramo razlikovati od hrane, preden je uporabljena. Če sol izgubi svoj okus, je neuporabna in ne more več narediti razlike. Luč se mora razlikovati od teme, da bi lahko pomagala. Zato pomeni biti sol in luč sveta biti drugačen od sveta. Če verniki nimamo ničesar, kar nas loči od nevernikov, smo kot sol, ki je izgubila slanost in zato ne more povzročiti razlike. In tisto, kar nas loči od neverujočih, ne smejo biti samo oznake in priponke, ki jih nosimo, ampak predvsem življenje, ki ga živimo.
Ljubezen je razpoznavni znak, po katerem lahko ločimo pravega kristjana od lažnega. Nadalje pa sol in luč delujeta tako, da se združita s stvarjo, ki bi jo rada spremenila. Sol ne more spremeniti hrane, razen če ne gre v hrano in jo spremeni od znotraj. Luč ne more pokazati poti, dokler ne sreča teme. Včasih kristjani mislijo, da je prava pot, da se držijo stran od družbe in popularne kulture. Toda če se skrivamo pred resničnostjo naše družbe in našega sveta, se lahko zgodi, da bomo skrili svojo luč pod mernik. Da bi naredili razliko, se moramo zdramiti in se soočiti.
Sol in luč nista namenjeni sami sebi, ampak sta za to, da ju razdajamo drugim preko dobrih del. Tako ‘vaša luč sveti pred ljudmi. Da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih’. (E. Mozetič)

MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku

5. februar
5. NEDELJA MED LETOM
sv. Agata, devica in mučenka
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Vano, Sašo in starše Šoba
za zdravje v družini Bobonja
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Franca (obl.) in Marijo Zupan
za + Alojza Golčnika (8. dan)
8.00 Hrastnik: za + Marka Miliča (obl.) ter starše Kozlevčar, Milič in Zorc
10.00 Dol pri Hrastniku: za + Albina Jančiča (obl.)

Ponedeljek, 6. 2.
sv. Pavel Miki, duhovnik in drugi japonski mučenci
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za + Jožico Salmič Obrez
za nove duhovniške poklice in stanovitnost poklicanih

Torek, 7. 2.
sv. Nivard, redovnik
18.00 Dol pri Hrastniku: za + Jožeta (obl.) in Tilko Kačič in sorodnike
za + Bernarda Homška (8. dan)
18.40 Trbovlje – sv. Marija: molitev večernic
19.00 za + Eriko Rajh
za + Gelco Jurečić (8. dan)

Sreda, 8. 2.
sv. Hieronim Emilijani, redovni ustanovitelj
8.00 Turje: za + Mirka in Tilko Grešak (obl.) ter Ivana in Justiko Peklar
8.45 Hrastnik: za + Alberta Ravnikarja (obl.)

Četrtek, 9. 2.
sv. Apolonija, devica in mučenka
18.00 Hrastnik: za + Hildo Ocepek
za okrevanje po operaciji
18.30 Trbovlje – sv. Martin: molitev pred Najsvetejšim (možna sv. spoved)
19.00 za + Cvetko in Cirila Lanišnika
za srečno vožnjo

Petek, 10. 2.
sv. Sholastika, redovnica
8.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Blaža Žnidaršiča in Miri Golob

Sobota, 11. 2.
Lurška Mati Božja -svetovni dan bolnikov-
19.00 Trbovlje – sv. Martin: za + iz družin Štrovs in Umek
za + Jožefa Koznika (obl.) ter žive in pok. sorodnike
za + Stjepana Pintariča (obl.)

12. februar
6. NEDELJA MED LETOM
sv. Humbelina, redovnica
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Martina Šmida (obl.) ter družini Polšak in Božič
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Poldeta in Mari Poboljšaj
za zdravje vnuka
8.00 Hrastnik: za + Alojza (obl.) in Milojko Trobiš
10.00 Dol pri Hrastniku: za + starše Hrovat in Jovan ter Marijo Čehovin
za + Mihaela (obl.) in Cecilijo Napret ter starše Marinko
15.00 Retje: za + Zdenko Mrčun

Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.

OBVESTILA

V prihodnjem tednu so šolske počitnice, zato ni verouka.

V soboto (11. 2.) obhajamo god Lurške Matere Božje in svetovni dan bolnikov. Pri večerni sv. maši, v Trbovljah, pri Sv. Martinu, bodo bolniki lahko prejeli zakrament bolniškega maziljenja. Pol ure pred sv. mašo bo možnost za sv. spoved. Kdor ne more v cerkev lahko zaprosi za obisk duhovnika in prejem zakramentov na domu. Pred prejemom bolniškega maziljenja je prav, da bolniki opravijo sv. spoved in prejmejo sv. obhajilo. Naša dolžnost je, da ostarelim in bolnim poleg telesne priskrbimo tudi duhovno oskrbo. Zakrament bolniškega maziljenja ni le zakrament za umirajoče in ni zakrament, ki bi prinašal smrt. To je zakrament, ki bolniku daje življenje, moč in oporo v bolezni. Danes velika večina ljudi umira brez prejetih zakramentov. Spodbujam vas, da svojim bližnjim omogočite, da se s tega sveta poslovijo spravljeni z Bogom in z ljudmi.

Hrastnik

Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi k molitveni uri, ki bo v četrtek po sv. maši.

Dol pri Hrastniku

Hvala vsem, ki ste pomagali pri pospravljanju jaslic. Za čiščenje cerkve in okolice v preteklem tednu se zahvaljujemo vernikom iz Brnice. Za prihodnji teden prosimo vernike iz trga Dola. Hvala za vašo skrb za urejenost župnijske cerkve.

Kdo lahko prejme zakrament bolniškega maziljenja?
Zakrament bolniškega maziljenja lahko prejme vsak katoličan, ki je v resni bolezni, naj bo ta duhovna ali telesna. Mlad ali star človek, ki hudo zboli ali ga čaka težka operacija, nosečnica, ki ima rizično nosečnost, in mnogi drugi podobni primeri lahko prejmejo ta zakrament. Bolniško maziljenje skupaj s sv. spovedjo sodi med zakramente ozdravljanja. Pri spovedi so nam odpuščeni grehi in je ozdravljena naša duša. Pri bolniškem maziljenju pa je naša prošnja najprej usmerjena na telesno zdravje, vselej s prošnjo, če je to Božja volja za človeka. Bolniško maziljenje lahko človek prejme tudi večkrat, če je njegovo zdravje v resni nevarnosti (npr. če se ponovi rak) ali če se bolezensko stanje človeka spremeni. Ta zakrament je namenjen tudi vsem kristjanom, ki so tako bolni, da bi to utegnilo privesti do smrti. Ne smemo torej čakati, da bi bil bolnik na pragu smrti, ali že mrtev. Ta zakrament lahko prejmejo tudi ostareli, ki jim pod težo let pešajo življenjske moči. (www.si.aleteia.org)

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se solí? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.« (Mt 5,13–16 )

Vabimo vas na NIKODEMOVE VEČERE 2023, ki bodo 17. februarja ter 24., 25. in 26. februarja 2023.
Z nami bodo: dr. Jože Možina, br. Luka Modic, Tanja Drnovšek Šuligoj in Gregor Čušin.
Več informacij najdete na plakatu na oglasni deski. Vabljeni!

UPANJE V MOJEM ŽIVLJENJU

Upanje dela moje življenje dragoceno. Upam na dragocen čas, ki mi je podarjen. Upam na dragocena srečanja, ki me čakajo, dokler še živim. Upam, da bo moje življenje dobro potekalo do konca in da bom našel svojo izpolnitev v Bogu. Upam na to, česar ne vidim, česar nobeno oko ni videlo in nobeno uho ni slišalo (prim. 1 Kor 2,9). Upanje, ki presega vse vidno, ima v človeški naravi svojo eksistencialno podlago. Ladislaus Boros, ki je prenesel filozofijo Ernsta Blocha v krščansko duhovnost, piše: »Človeško ‘življenje’ vedno pomeni: predokus nečesa drugega. Pričakovanje v nas ne bo ‘zaspalo’. Človek si izmišlja vedno nove želje. Njegovo bitje ‘se poganja naprej’ k temu, ‘kar še ni prisotno’. V človeku resnično deluje neuničljiv nagon, ki ga žene v smeri ‘dobrega konca’« (Boros, str. 81).
Dobra vaja je, da si ob vseh načrtih, ki jih imamo za življenje, ob vseh pričakovanjih, ki smo jih oblikovali za našo prihodnost, vedno znova predstavljamo: Da, to bi rad storil. To je moje življenje. Toda najpomembnejše šele prihaja. Vsi moji načrti so minljivi. Moje upanje pa se dviga čez vse vidno. Usmerjeno je na nevidno; usmerjeno je na nebesa.
To ni nikakršen beg pred mojim življenjem, ampak mi ravno to daje pogon, da se življenju prepustim brez strahu, da bi lahko šlo kaj narobe. Upanje mi podarja notranjo svobodo, da bom v tem svetu zapustil svojo življenjsko sled, da bom vložil vse moči, da bi živel zavestno in dobro življenje. Istočasno pa mi upanje daje občutek, da to še ni vse. S tega vidika mi upanje odvzema strah pred neuspehom, strah, da ne bi šlo, kot si želim. Upanje me osvobodi mojega racionaliziranja, s katerim se izogibam tveganju.
Ker ni potrebno, da bi moja hrepenenja izpolnilo bodisi moje delo, bodisi moji odnosi, bodisi moje življenjske situacije, se lahko potolažen in z notranjo svobodo prepustim svojim notranjim vzgibom. Ni se mi treba zavarovati, da bi si zagotovil, da bo resnično vse uspelo. Tvegam življenje. In imam trdno upanje, da bo življenje uspelo, četudi bi se v očeh ljudi ponesrečilo. (A. Grün, Ne zamudi svojega življenja)

V preteklem tednu smo se na pokopališču v Gabrskem poslovili od pokojne Gelce Jurečić na pokopališču na Dolu pa od pokojnega Bernarda Homška. Molimo za pokoj njunih duš.