REGINA, mučenka (umrla ok. 300), god: 7. september

Doma je bila iz Burgundije v Franciji. Bila je mučenka, ki je svoje življenje darovala okoli leta 300, pri mestu Alise, v sedanji Franciji, takratni Galiji. Pobožna legenda pripoveduje, da je bila Regina hčerka uglednega moža iz Burgundije, ki pa je bil zakrknjen pogan. Mati je ob njenem rojstvu umrla, zato je oče deklici poklical dojiljo, ki je živela na podeželju in je bila goreč kristjanka. Deklico je dala krstiti in ji pripovedovala o Jezusu in o številnih junaških mučencih, ki so umrli iz ljubezni do njega. Ko je oče prišel po svojo hčerko, je bil silno ponosen na svojo lepotico. Veselil se je, da bo na bližnjih poganskih praznovanjih njegova Regina »lepotna kraljica«. Regina pa ni hotela sodelovati in je očetu povedala, da je kristjanka. Oče jo je v navalu jeze odpodil od doma. Svoje življenje je nadaljevala kot pastirica. Neki rimski uradnik je bil očaran od njene lepote. Šel je k njenemu očetu, da bi mu jo dovolil vzeti za ženo. Oče je pristal samo pod pogojem, če se Regina odpove krščanski veri. Tega ni hotela storiti, zato so jo zaprli in tudi s pomočjo svojega snubca obsodili na smrt z obglavljenjem.
Beri naprej →

GREGOR VELIKI (ok. 540-604), god: 3. september

Za Leonom I. je Gregor I. drugi in zadnji papež, ki mu je zgodovina prisodila naslov Veliki. Zaslužil si ga je, ker je modro vodil krmilo Kristusove Cerkve, v času, ko je stari vek prehajal v srednjega. Bil je prvi papež iz vrst zahodnega meništva, zato je mogel benediktinskemu redu naložiti dolžnost misijonarjenja med novimi evropskimi poganskimi narodi. Zapustil je globoke duhovne spise, preuredil bogoslužje in petje (gregorijanski koral). Takoj po nastopu papeške službe je Gregor vse kristjane opozoril, naj ne zidajo na njegovo, ampak na Božjo pomoč. Njegovo največje delo je bilo misijonsko delo na britanskem otoku. Zgodovinsko je bil najvažnejši sklep, da je za misijonarje izbral benediktince, ki jim je naročal, naj poganskih svetišč ne rušijo, temveč jih spreminjajo v krščanske cerkve.
Beri naprej →

ROZA IZ LIME (1586–1617), god: 23. avgust

Roza je pri krstu dobila ime Isabel (Elizabeta) de Flores. Indijanka, ki je delala v hiši njenih staršev, je Elizabetin obraz primerjala z rožo in jo je klicala Roza (Roža). Ko ji je bilo dvajset let, je dobila redovno obleko sester tretjega reda sv. Dominika. Njena največja vsakdanja skrb je bila molitev. Ukvarjala se je z ročnimi deli, s prodajo teh izdelkov pa je podpirala svoje domače. Kljub temu da ni imela šole, je bila zelo razgledana: bila je napolnjena z nadnaravno modrostjo in obdarovana z velikim znanjem, ki si ga sama ni mogla pridobiti. Naj nam to ponazori odlomek iz njenega pisma zdravniku Castillu: »O da bi vsi ljudje vedeli, česa je vredna Božja milost, kako lepa je, kako plemenita in dragocena. Brez dvoma bi se z vso prizadevnostjo trudili, da bi našli in si zagotovili vse mogoče težave in trpljenja. Nihče se ne bi več pritoževal nad križem, ne nad napori, ki jih je slučajno kje srečal, če bi le vedel, kako dragoceno se vse to plačuje in vrača ljudem.« Roza je ustanovila prvi samostan kontemplativnega reda na tleh Južne Amerike in napovedala svoji materi, da bo postala prva redovnica v tej hiši. Vse življenje je služila ubogim in bolnikom. Pomembno delo je bil tudi misijon. Umrla je 24. avgusta 1617, stara komaj enaintrideset let.
Beri naprej →

CIRIL IN METOD, apostola slovanov, god: 5. julij

Njuno rojstno mesto je bilo mesto Solun, ki leži južnem delu makedonske pokrajine. Okolica Soluna je bila tedaj (9. stl.) povečini slovanska, zato sta se brata v mladosti naučila slovanskega jezika. Imeni Ciril in Metod sta njuni samostanski imeni. Ciril je pri krstu dobil ime Konstantin, njegov starejši brat pa Mihael. Ta je po končanih študijih dobil službo cesarskega namestnika v pokrajini ob reki Strumi, a se je zaradi političnih razprtij umaknil v samostan na goro Olimp, kjer je dobil meniško ime Metod. Konstantin se je šolal v Carigradu, bil je posvečen v duhovnika ter postal profesor na visoki šoli v Carigradu. Jeseni leta 862 je prispelo v Carigrad odposlanstvo moravskega kneza Rastislava, s prošnjo, naj jim pošljejo misijonarje, ki bodo oznanjali evangelij v slovanskem jeziku. Na Moravsko sta prišla leta 863 in ustanovila šolo, kjer sta pripravljala mlade može na cerkvene službe. Prevajala sta tudi bogoslužne knjige. Leta 867 sta odšla v Spodnjo Panonijo, kjer so živeli zahodni Slovani, predniki Slovencev, ki jim je vladal knez Kocelj.