ALOJZIJ GONZAGA, god: 21. junij (1568-1591)

Izšel je iz plemiške družine Gonzaga, na gradu Castiglione, blizu Gardskega jezera. Vsi so se bali, da novorojenček ne bo preživel, tudi za mater so izgubili upanje. Otroka so krstili v sili na ime Alojzij. Preživela sta oba. Oče je sinova Alojzija in Rudolfa poslal na medičejski dvor, da bi se izobrazila v svetnih vedah. Med bivanjem v tem mestu je Alojzij pred podobo Marijinega oznanjenja naredil obljubo čistosti za vse življenje. Skoraj dve leti je skupaj s starši preživel na španskem dvoru. Tam je začutil, da ga Bog kliče k jezuitom. Mati je bila njegove odločitve vesela, oče pa je bil proti. Alojzij je pri svoji odločitvi vztrajal tako odločno, da se je nazadnje oče le vdal. Pri jezuitih je preživel šest let, kjer je bil vrstnikom vzor pobožnosti in zvestobe redovnim pravilom. Napovedal je, da bo umrl v osmini praznika Svetega Rešnjega Telesa. Svojo dušo je izročil Stvarniku v noči med 20. in 21. junijem, star komaj triindvajset let.
Beri naprej →

VID, god: 15. junij (okoli l. 304)

Sveti Vid je bil doma iz Sicilije. Po legendi naj bi ga vzgajala zakonca Modest in Krescencija, ki sta bila kristjana in sta v krščanski veri vzgojila tudi njega. Vsi trije naj bi tudi skupaj umrli mučeniške smrti. Cesar Dioklecijan, ki mu je bil Vid v Jezusovem imenu ozdravil obsedenega sina, je dal vse tri, ker niso hoteli darovati rimskim bogovom, vreči v kotel, poln raztopljenega svinca. Takoj se je približal Božji angel, ki jih je rešil. Nato jih je dal cesar mučiti na natezalnici. To naj bi se zgodilo okoli leta 304. Našim prednikom je bil sveti Vid tudi eden od štirinajstih pomočnikov v sili: priporočali so se mu za zdravje živcev in oči, zopet božjast, ob nevarnosti bliska in ognja, zoper kačji pik…
Beri naprej →

MEDARD, škof, god: 8. junij (457–560)

V otroštvu se je ukvarjal s kmečkimi opravili. Ko je začel globlje razmišljati o življenju, je sklenil, da postane duhovnik. Mašniško posvečenje je prejel pri triintridesetih letih. Štirideset let je goreče deloval kot dušni pastir. Bil je vnet pridigar, s svojim spokornim življenje pa je bil lep zgled svetniškega duhovnika. Vse, kar je imel, je delil revnim, zato so ga ljudje v francoskem mestu Vermandois hoteli imeti za škofa. Star 73 let je res postal škof in še naprej živel spokorno, v ljubezni do Boga in do bližnjega. Umrl je okoli leta 560. Medarda najpogosteje upodabljajo kot škofa v mašnem plašču in s škofovsko palico, delečega miloščino. Kot svojega zavetnika ga častijo kmetje, pivovarji in jetniki.
Beri naprej →

bl. ALOJZIJ GROZDE, god: 27. maj

Rodil se je 27. maja 1923 v Zgornjih Vodalah pri Tržišču na Dolenjskem. Obiskoval je klasično gimnazijo v Ljubljani in bil član Marijine kongregacije. Na petek 1. januarja 1943 je bil pri maši v cistercijanskem samostanu Stična, potem pa se je z vlakom odpeljal iz Ivančne Gorice do Trebnjega. Tam je izvedel, da z vlakom ne more naprej, ker je bila proga poškodovana, zato je hotel iti do Mirne peš. Med potjo je prisedel na neki voz. V Mirni ga je prijela partizanska straža. Pri njem so našli latinski misal, molitvenik Tomaža Kempčana Hoja za Kristusom in knjižico o Fatimi. Grozdeta so sumili za vojnega obveščevalca in ovaduha (zaradi italijanske dovolilnice in verske literature). Po hitrem sojenju je bil Grozde usmrčen. Njegovo truplo so 23. februarja našli šolarji. Prepeljali so ga v sosednji Šentrupert, kjer je komisija naredila zapisnik. Grozdetovo truplo so potem pokopali na pokopališču v Šentrupertu.
Beri naprej →