JANEZ NEPOMUK, god: 16. maj

Janez Nepomuk je umrl kot mučenec za neodvisnost in svobodo Kristusove Cerkve na Češkem. Češki kralj Venčeslav je namreč hotel Cerkev spraviti pod svoj nadzor in se polastiti njenega imetja. Janez Nepomuk, tedaj generalni vikar praške nadškofije, je bil na čelu tistih, ki so se kralju uprli. Kralj ga je dal v ječi mučiti, potem pa ukazal, naj njegovo truplo vržejo s Karlovega mostu v reko Vltavo. To se je zgodilo 20. marca 1393. Janeza Nepomuka častijo kot zavetnika zoper obrekovanja pa tudi zoper poplav, zato so njegovi kipi krasili številne mostove po vsej srednji Evropi in v dobršnem delu zahodne Evrope. Čast oltarja je dosegel leta 1729. Njegovo češčenje so širili zlasti jezuiti, ki so prinesli njegovo češčenje tudi v naše kraje. 

LEOPOLD MANDIČ, god: 12. maj

Njegov god obhajamo na njegov rojstni dan. Rodil se je namreč 12. maja 1866 v Hercegnovem v črnogorskem Primorju. Pri krstu so mu dali ime Bogdan. Doma je ostal do šestnajstega leta. Začutil je živo željo, da postane misijonar in delavec za edinost med verujočimi. To željo je hotel uresničiti v kapucinskem redu. V duhovnika je bil posvečen 20. septembra 1890 v Benetkah. Želel si je delovati kot misijonar na slovanskem Vzhodu, vendar mu predstojniki zaradi šibkega zdravja tega niso dovolili. Njegovo misijonsko delo je bilo spovedovanje. Leta 1909 je šel za spovednika v Padovo, kjer je ostal vse do svoje smrti, leta 1942. Leta 1940 je napovedal, da bo ob bombnem napadu porušena tudi kapucinska cerkev, spovednica pa naj bi ostala cela. Patrova napoved se je uresničila 14. maja 1944. Njegovo nestrohnjeno telo počiva v kapeli kapucinske cerkve v Padovi. Papež Janez Pavel II. ga je leta 1983 razglasil za svetnika in za zavetnika spovednikov.
Beri naprej →

FLORIJAN, mučenec, god: 4. maj

V glavnem je upodobljen na gasilskih domovih kot rimski častnik s čelado, zastavo in z vedrom v roki, saj je zavetnik gasilcev. Iz njegovega življenja vemo malo zanesljivega. Po navajanju rimskega svetniškega koledarja, naj bi bil uradnik v mestu Celtium, današnjem St. Poltnu. Med preganjanjem kristjanov za časa cesarja Dioklecijana je tudi v rimski provinci Norik izšel ukaz, da mora vsakdo darovati rimskim poganskim bogovom ali pa umreti. Državni namestnik Akvilinij je poskrbel za strogo izvajanje tega ukaza tudi v Noriku. Florijan je bil kot rimski vojaški uradnik tisto leto (najbrž l. 304) pri posadki v Lauriachu (Linz). Akvilinij je lovil kristjane po vsem Noriku, ulovil je tudi Florijana. Ta je brez obotavljanja priznal, da je kristjan. Ker ni hotel darovati bogovom, je Akvilinij ukazal, naj ga prebičajo in z železjem trgajo meso s pleč. Nazadnje so mu okoli vratu navezali mlinski kamen in ga vrgli v reko Enns.
Beri naprej →

KATARINA SIENSKA, god: 29. april

Rodila se je leta 1347 kot predzadnja od petindvajsetih otrok barvarja kož Jakoba Benincasa iz mesta Siena. Že z dvanajstimi leti je prišla v spor z domačimi, ker se ni hotela poročiti, ampak se je hotela posvetiti Bogu. V očetu je imela zaveznika, ki ji je omogočil, da je s šestnajstimi leti vstopila v tretji red sv. Dominika. Dominikanske tretjerednice niso bile redovnice, ki bi živele v samostanu, temveč pobožne žene, ki so se ravnale po določenih pravilih in so živele med ljudmi. Posvečale so se molitvi in dobrodelnosti. Ko je bilo Katarini dvajset let, se ji je prikazal Jezus, se z njo skrivnostno zaročil in ji napovedal, da ji bo v Cerkvi zaupana posebna naloga. Ta posebna naloga je bila, da je pomagala prepričati papeža Gregorja XI., naj se vrne iz francoskega Avignona v Rim. Leta 1376 je to res storil. Izčrpana od življenjskih naporov, je umrla 29. aprila 1380 v Rimu, stara komaj triintrideset let.
Beri naprej →