Oznanila v PDF obliki za tiskanje
PRIZNAJMO JEZUSA PRED OSTALIMI LJUDMI
V današnjem evangeliju se mi je pogled ustavil ob misli: »Vsakega torej, ki bo priznal mene pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih.« Ne vem sicer, koliko vam pomeni večnost, statistike namreč govorijo, da mnogi ne verujejo v posmrtno življenje. Zame je večnost vsekakor cilj našega zemeljskega potovanja in končni cilj našega romanja vere. Upam, da si tja želimo, in upam, da bomo tja tudi prišli.
No, o tem, kaj je ena od nalog, da tja pridemo, pa smo slišali v evangeliju: priznati Jezusa pred ljudmi, da nas bo on priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kaj naj bi pomenilo priznati Jezusa? Najbrž to, da živimo po veri. Verovati pomeni živeti, kakor je živel Jezus. Priznati ga, pa pomeni verovati. Če torej potegnemo črto, lahko rečemo, da pomeni priznati Jezusa pred ljudmi, živeti, kot je živel on. Vse naše delovanje in govorjenje naj bi bilo v prvi vrsti pričevanje življenja.
Jezusovo življenje pa bi lahko tokrat strnili v njegove besede, ko pravi: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer uničujeta molj in rja in kjer tatovi vlamljajo in kradejo; nabirajte pa si zaklade v nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne rja in kjer tatovi ne vlamljajo in ne kradejo. Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.« Najbrž je pomembneje živeti po tem Jezusovem nasvetu in pričevati z življenjem, kot pa se v prvi vrsti razglašati za kristjana, pa tega ne živeti.
K veri nujno sodi tudi temeljno življenjsko ravnovesje, ki ne pozna strahu. Jezus svoje ves čas opogumlja in vsak ve realno: kdor se njemu pridruži, tega ne čaka neko spokojno, lahko življenje, ampak življenje, ki bo prineslo s seboj veselje in bolečino, priznanje in sovraštvo. Kristjani moramo vedno računati z možnostjo nerazumevanja, zaničevanja, preganjanja … To je še toliko bolj aktualno v današnji družbi, ki je pogosto uperjena proti krščanstvu.
Nič čudnega torej, če se prikradeta tesnoba in strah. Vsi pa se moramo bati edino »tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel«.
Ne bojmo se! Gospod je z nami vedno in povsod. (E. Mozetič)
MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku
21. junij
12. NEDELJA MED LETOM
sv. Alojzij Gonzaga, redovnik
7.30 Trbovlje – sv. Marija: za + Frančiško (obl.) in Alojza Zupanca
za + Ivana in Slavi Brečko
za + Ivanko (obl.) in Stanka Mraka
za + Darka, Pavla in Slavko Mrzelj
9.00 Dol: za žive in rajne župljane naših župnij
za + Slavka Kovača
za + Ivana Kneza, starše Napret in Antona Mlakarja
10.30 Trbovlje – sv. Martin: za + Zvonko Hauptman
za + Božidaro Ravšl (obl.)
v zahvalo za Božje varstvo
16.00 Stari Hrastnik: za vse pobite na Starem Hrastniku
Ponedeljek, 22. 6.
sv. Pavlin, škof
18.40 Trbovlje – sv. Marija: molitev večernic
19.00 za + Alojza Željko in Alojza Čopa
Torek, 23. 6.
sv. Jožef Caffaso, duhovnik
18.00 Dol: za + Vladimirja Trantarja ter prijatelje in znance
za + Alojza Cepuša ml.
Sreda, 24. 6.
rojstvo Janeza Krstnika
19.00 Retje: za domovino
po sv. maši proslava in druženje
Četrtek, 25. 6.
sv. Viljem, opat
sv. maša na romanju v Ogleju: po namenu
Petek, 26. 6.
sv. Vigilijan, škof
8.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Justino, Vilmo in Blaža Žnideršiča
Sobota, 27. 6.
sv. Ema Krška, kneginja
10.00 Gore: za + Zlatka Bračuna
po sv. maši blagoslov konj, konjerejcev in sadov zemlje
19.00 Hrastnik (nedeljska): za + nečaka Rudija Ramšaka in vse pok. Ramšakove
28. junij
13. NEDELJA MED LETOM
sv. Irenej, škof
7.30 Trbovlje – sv. Marija: za blagoslov v družini Grga
za + Joza Ćosića (obl.)
9.00 Dol: za + Alojza Bantana in Alojza Janca
za + Petra Golouha
10.30 Trbovlje – sv. Martin: za žive in rajne župljane naših župnij
za žive in + iz družine Škrabar
za + Janeza Klinca
Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.
OBVESTILA
Če kdo od veroučencev še ni prejel veroučnega spričevala, ga lahko dobi v juniju, po sv. maši v zakristiji (pri Sv. Martinu, v Hrastniku ali na Dolu).
Otroci lepo vabljeni na Oratorij 2026, ki bo potekal v Trbovljah pri Sv. Martinu od 24. do 28. avgusta 2026. Prijavnice so na na prostoru za tisk ali v elektronski obliki na Facebook strani Oratorij Trbovlje. Starši lepo vabljeni, da prijavite svoje otroke.
Danes (21. 6.) bo ob 16.00 v Starem Hrastniku spominska sv. maša za pobite. Lepo vabljeni k udeležbi in molitvi za rajne.
Lepo vabljeni na Škofijsko romanje v Oglej, ki bo 25. junija 2026. Odhod avtobusa je ob 6.35 iz Dola, ob 6.45 iz avtobusne postaje pri Mercatorju v Hrastniku in ob 7.00 izpred cerkve Sv. Martina v Trbovljah. Popoldne se bomo še ustavili na Vejni nad Tržaškim zalivom. Strošek prevoza je 23 €, za otroke pa 10 €. Kosilo bo iz popotne torbe (priskrbi si vsak sam). Na avtobusu je na voljo še nekaj prostih mest. Prijavite se pri župniku (osebno ali na GSM: 041/388-145). Vabljeni.
Trbovlje – sv. Marija
V sredo, 24. junija, bo ob 19.00 sv. maša pri Sv. Križu v Retju. Po maši bo proslava in druženje ob spominu državnega praznika. Lepo vabljeni.
Hrastnik
V soboto, 11. julija, bo ob 10.00 v Dragi sv. maša ob godu Karmelske Matere Božje. Vabljeni, da v Drago poromamo peš. Odhod romarjev izpred cerkve v Hrastniku je ob 7.30, izpred letnega bazena v Trbovljah ob 7.15, izpred Gasilskega doma v Prapretnem pa ob 8.00. Večerne maše v Hrastniku ta dan ne bo. Lepo vabljeni v Drago.
Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi v četrtek po sv. maši k molitveni uri.
Dol pri Hrastniku
V soboto (27. 6.) bo sv. maša ob 10.00 v Gorah. Po maši bo blagoslov konjev, konjerejcev in sadov zemlje. Lepo vabljeni.
Za čiščenje in krašenje se zahvaljujemo vernikom iz trga Dola. Za prihodnji teden prosimo vernike iz Črdenca in okolice. Hvala za vašo skrb za urejenost naše cerkve.
Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: »Ne bojte se ljudi! Nič ni zakritega, kar se ne bo razodelo, in skritega, kar se ne bo spoznalo. Kar vam pravim v temi, povejte pri belem dnevu; in kar slišite na uho, oznanite na strehah. Vsakega torej, ki me bo priznal pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa me bo zatájil pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatájil pred svojim Očetom, ki je v nebesih.« (Mt 10,26–27.32-33)
»Ali ne prodajajo dveh vrabcev za en novčič? In vendar nobeden od njiju ne pade na zemljo brez vašega Očeta. Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se torej! Vredni ste več kakor veliko vrabcev.« (Mt 10,29-31)
Jezus uporabi zelo preprosto podobo: vrabca, majhno in takrat »poceni« ptico. V Jezusovem času sta bila namreč dva vrabca vredna le en novčič – skoraj nič. Pa vendar Jezus pravi, da niti en vrabec ne pade na zemljo, ne da bi to bilo v Božji vednosti. Če Bog pozna usodo tako majhnega bitja, koliko bolj pozna in spremlja vsakega izmed nas. Včasih mislimo, da so naše skrbi za Boga premajhne. Evangelij pa pravi ravno nasprotno: za Boga ni nepomembnega človeka in ni nepomembnega trenutka našega življenja.
Jezus pravi: »Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti.« To je močna podoba Božje bližine. Bog nas ne pozna površno ali od daleč. Pozna naše veselje, strahove, dvome, naše padce in naše hrepenenje. Pozna tudi tisto, česar drugi ljudje ne vidijo. To pomeni, da pred Bogom nikoli nismo anonimni, kot nekdo, ki se Bog zanj ne zmeni.
Iz tega Jezus potegne sklep: »Ne bojte se!« Strah je pogosto posledica občutka, da smo sami. Evangelij pa pravi: nismo sami. Bog vidi, spremlja in nosi naše življenje. Tudi ko ne razumemo dogodkov, ko pride bolezen, izguba ali negotovost, Bog ni odsoten.
Jezus doda še zagotovilo: »Vi ste vredni več kakor veliko vrabcev.« V svetu, kjer se vrednost človeka pogosto meri po uspehu, moči ali koristnosti, evangelij razodeva drugačno resnico: naša vrednost prihaja iz tega, da smo Božji otroci.
Če Bog skrbi za vrabca na nebu in pozna celo število las na naši glavi, potem mu lahko v polnosti zaupamo tudi svoje življenje. Zato kristjan ne živi brez skrbi, a z zaupanjem, da je naše življenje vedno v Očetovih rokah. (AI)
Zgodba pripoveduje: Nekoč je živela miška, ki se je izredno bala mačk. Prosila je čarovnika, da bi se je usmilil in jo spremenil v mačko. Ustregel je njeni želji, a kot mačka se je bala psov. In spremenil jo je v psa. Toda spet se je bala panterjev. In čarovnik jo je spremenil v panterja. Tedaj pa se je zbala lovcev. Takrat je čarovnik dvignil roke in panterja spet spremenil v miš. Dejal je: »Ničesar ne morem storiti zate. Ne morem ti pomagati, kajti imaš mišje srce!«
Če je v naši notranjosti strahopetno srce, nam nihče in nič od zunaj ne more pomagati. Človekov napredek, tehnika, znanost, materialne dobrine nam ne morejo biti v pomoč. Več kot imamo, bolj nas je strah.
Kako pa obvladati strah, bojazen današnjega časa? V evangeljskem odlomku se trikrat ponovijo Jezusove besede: »Ne bojte se!« Bog je dejansko vedno z nami. V vsem se mu zaupajmo. Naj prežene vse strahove našega življenja ter nas napolni s svojo milostjo. (F. Brečko)
