Oznanila v PDF obliki za tiskanje

VERA NAM ODPIRA OČI ZA BOGA

Današnji evangeljski odlomek nas želi spomniti, da Boga v našem vsakdanjem življenju lahko prepoznamo in spoštujemo njegovo voljo, če imamo odprto in preprosto srce, ki ga hrani resnična vera.
Potem ko je Jezus, okoli trideset let star, zapustil Nazaret in že kar nekaj časa drugod pridigal ter ozdravljal s čudeži, se je vrnil v svoj kraj in začel učiti v shodnici. Sokrajani so strmeli zaradi njegove modrosti, saj so ga poznali kot Marijinega sina in tesarja, ki je živel med njimi. Namesto da bi ga sprejeli z vero, so se nad njim pohujševali.
Nazarečani ne morejo verovati vanj, ker so ga poznali kot enega izmed njih. Priznali so, da govori modro in da se po njem dogajajo čudeži. Pravzaprav so bili osupli nad tem, kar so slišali. Niso pa mogli razumeti, kako lahko nekdo, ki je odraščal med njimi, govori takšne stvari. Zastavljali so si tri pomembna vprašanja: »Od kod njemu to? «, »Kakšna je ta modrost, ki mu je dana? « in »Kako to, da se po njem godijo čudeži? «
Jezusa so zavrgli, kar pomeni, da na svoja vprašanja niso dobili pravih odgovorov. Hoteli so slišati odgovore, kot so si jih sami zamislili. Zaradi trdosrčnosti, nerazumevanja in velike nevere Jezus v domačem kraju ni mogel delati čudežev, čeprav je ozdravil nekaj bolnikov. Očitno je v njih le odkril zrno vere. Jezusovi čudeži so bili znamenje Božje moči in navzočnosti. Pri tem se je zanašal zgolj na to, kaj mu je naročal Bog. Ni šlo za magijo, temveč za Božjo moč. Jezus je s svojimi dejanji vabil ljudi k veri. Vero lahko razumemo tudi kot odprtost za Boga in pripravljenost, da v svoje življenje sprejmemo njegovo navzočnost.
Devica Marija je tista, ki je dejansko razumela. Zato blagor njej, ki je verovala. Marija se ni pohujšala nad svojim Sinom. Njeno občudovanje je bilo polno vere, ljubezni in veselja, ko ga je gledala tako človeškega in hkrati tako Božjega. Učimo se od nje, prepoznati v Kristusovi človeškosti popolno razodetje Boga. (E. Mozetič)

MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku

7. julij
14. NEDELJA MED LETOM
sv. Anton M. Zaharija, duhovnik
7.30 Hrastnik: za žive in rajne župljane
za + Jožeta in Mirana Obreza (obl.) ter žive in pok. iz družin Obrez, Šmerc in Brečko
9.00 Dol: za + Ivana Kneza, Napretove, Antona Mlakarja ter Luka
za + Petra Golouha
10.30 Trbovlje – sv. Martin: za + Marka in Toneta Lesarja
za + Marjana Kozjeka (obl.)

Ponedeljek, 8. 7.
sv. Edgar, kralj
18.45 Trbovlje – sv. Marija: molitev za Slomškovo kanonizacijo
19.00 za + Ljudmilo Kurnik (obl.) in vse Kurnikove
za + Ido Cestnik (obl.)

Torek, 9. 7.
Sv. Avguštin Z. Rong in drugi kitajski mučenci
18.00 Dol: za + Frančiško Lokovšek (obl.), starše Dornik ter zdravje in srečo v družini
v priprošnjo za uspešno operacijo in zdravje vnukinje
18.40 Trbovlje – sv. Marija: molitev večernic
19.00 za + Jaroslavo Juvan in pok. sorodnike

Sreda, 10. 7.
sv. Amalija, redovnica
8.00 Turje: za + Draga Verdeva in ključarje
8.00 Hrastnik: za + Franca Vesenjaka

Četrtek, 11. 7.
sv. Benedikt, opat
18.00 Hrastnik: za + Mileno Kalinič in Uršo Košir (ob roj. dnevu)
18.40 Trbovlje – sv. Martin: molitev pred Najsvetejšim (možna sv. spoved)
19.00 za + iz družine Bevc, Nežo Grčar in dve pok. Amaliji
za + Marjano Kurent

Petek, 12. 7.
sv. Mohor in Fortunat, mučenca
8.00 Trbovlje – sv. Martin: Bogu v zahvalo

Sobota, 13. 7.
sv. Henrik, kralj
10.00 Draga: za + Marjano in Staneta Urha
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za + Ivanko in Jožefa Koznika
za + Antona Brečka (obl.)
za + Vinka Durnika (obl.) in pok. iz družin Granda, Jurečič in Špik

14. julij
15. NEDELJA MED LETOM
sv. Kamil, duhovnik
7.30 Hrastnik: za žive in rajne župljane
za + Boža Dolinarja
9.00 Dol: za + Olgo Funkel (ob roj. dnevu)
za + Marjano Kurent
10.30 Trbovlje – sv. Martin: za zdravje in Božji blagoslov
za + Marijo (obl.) in Martina Bukovca
za + Toneta Nagliča (30. dan)

Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale
namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.

OBVESTILA

V JULIJU IN AVGUSTU JE SPREMENJEN URNIK NEDELJSKIH SV. MAŠ.
V župniji Trbovlje – sv. Marija je nedeljska sv. maša ob sobotah, ob 19.00, ob nedeljah pa sv. maše ni.
V župniji Hrastnik je ob nedeljah sv. maša ob 7.30.
V župniji Dol pri Hrastniku je ob nedeljah sv. maša ob 9.00.
V župniji Trbovlje – sv. Martin je ob nedeljah sv. maša ob 10.30.

Lepo vabljeni na romanje v San Giovanni Rotondo z brati kapucini (29. 8. – 3. 9.). Program romanja je na oglasni deski, v tiskani obliki pa ga lahko dobite v zakristiji.

Hrastnik

V soboto, 13. julija, bo ob 10.00 v Dragi slovesna sv. maša ob godu Karmelske Matere Božje. Vabljeni, da v Drago poromamo peš. Odhod romarjev izpred cerkve v Hrastniku je ob 7.30, izpred letnega bazena v Trbovljah ob 7.15, izpred Gasilskega doma v Prapretnem pa ob 8.00. Lepo vabljeni v Drago.

Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi v četrtek po sv. maši k molitveni uri.

Dol pri Hrastniku

Za čiščenje cerkve se zahvaljujemo vernikom iz trga Dola, za prihodnji teden pa prosimo vernike iz okolice Dola. Hvala za vašo skrb za urejenost naše cerkve.

Vzemi kdaj v roke svoje srce, poglej v njegovo notranjost in jo dobro opazuj. Je postalo le posoda za mnoga razočaranja? Saj vem: udarci, ki ti jih povzroča življenje, težave, ki se samo kopičijo, vse to ti jemlje energijo. Tvoje srce je tako polno skrbi, da v njem ni več prostora za veselje in sonce. Kaj se da tu storiti? Odmisli nekaj od teh skrbi, da bo v srcu zopet prostor , vsaj malo prostora – za zaupanje v Boga in za veselje do molitve. Učinkovito zdravilo za bolno, nesrečno in razočarano srce je tiha molitev. Daj, poskusi! Napolni svoje srce s soncem. In vse bo zopet dobro. (P. Bosmans, Živi vsak dan)

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko je prišla sobota, je začel učiti v shodnici. Mnogi, ki so ga poslušali, so začudeni govorili: »Od kod njemu to? Kakšna je ta modrost, ki mu je dana? In kakšna mogočna dela se godijo po njegovih rokah! Ali ni to tisti tesar, sin Marije in brat Jakoba, Jozéja, Juda in Simona? Mar njegove sestre niso tu, pri nas? « In spotikali so se nad njim. Jezus pa jim je govóril: »Prerok ni brez časti, razen v domačem kraju, pri svojih sorodnikih in v svoji hiši.« (Mr 6,2–4)

»In čudil se je njihovi neveri.« (Mr 6,6)

Kristusovi čudeži, ki jih je storil, niso izkazovanje moči, temveč znamenja Božje ljubezni, ki pa se udejanji tam, kjer se ta sreča s človekovo vero.
Dejansko pa je človek Jezus iz Nazareta Božja prosojnost. V njem Bog v polnosti prebiva. Medtem ko mi vedno iščemo druga znamenja, druge čudeže, ne opazimo, da je resnično znamenje on, Bog, ki je postal meso, in da je on največji čudež vsega vesolja, saj njegovo srce in njegovo obličje vsebuje v sebi vso Božjo ljubezen.
Zdi se, da je moral Jezus dati povod, kot pravimo, za negativni sprejem v Nazaretu. Vendar pa na koncu pripovedi najdemo opombo, ki pravi ravno nasprotno. Evangelist namreč piše, da se je Jezus čudil njihovi neveri.
Stremljenju krajanov, ki so se pohujšali, sledi Jezusovo čudenje. Tudi on se je v nekem smislu pohujšal. Kljub temu da je vedel, da noben prerok ni dobro sprejet v domačem kraju, je ostala zanj zakrknjenost src domačinov zagrnjena, nedostopna: Kako to, da ne prepoznajo luči Resnice? Zakaj se ne odprejo Božji dobroti, ki jo je želel deliti z našo človeškostjo? (E. Mozetič)

Potruditi se moramo, da odpremo srce in razum za sprejem Božje resničnosti, ki nam prihaja naproti. Gre za to, da imamo vero. Pomanjkanje vere je namreč ovira za Božjo milost. Številni krščeni živijo, kakor da bi Kristus ne obstajal. Ponavljajo geste in znamenja vere, a to ne odseva njihove resnične pripadnosti Jezusu in njegovemu evangeliju. Vsak kristjan, vsi mi, vsak od nas pa je nasprotno poklican poglobiti to temeljno pripadnost s tem, da jo skuša pričevati s temu skladnim življenjem, katerega osnovna nit je dejavna ljubezen.
Prosimo Gospoda po priprošnji Device Marije, da raztopi trdoto srca in omejenost razuma, da bomo odprti za njegovo milost, za njegovo resnico in za njegovo poslanstvo dobrote in usmiljenja, ki je namenjeno vsem, brez kakršnega koli izključevanja. (papež Frančišek)

V preteklem tednu smo se na pokopališču na Dolu poslovili od pokojne Stojke Lipoglavšek in od pokojnega Vilija Kohneta. Molimo za pokoj njunih duš.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

VERA IN DOTIK

Dogodek obuditve deklice, ki ga danes pred nas postavlja evangelist Marko, je izjemno prefinjeno opisan, kajti izjemne stvari, ki presegajo človeka, so opisane z izjemno preprostimi vsakdanjimi besedami, tako da bolj spregovorijo dejanja ko pa same besede.
Zdaj pa se bom skušal postaviti v vlogo očeta ali matere, ki sta imela ali pa imata sedaj »umirajočega« sinka ali hčerkico in poslušata to evangeljsko pripoved. Kaj si ob tem mislita? »In midva? In vsi tisti, ki ob postelji svojega otroka niso slišali izgovoriti Talíta kum – otrok, vstani!? Ali je torej evangelij ‘veselo oznanilo’ le za redke srečneže? «
Vprašanje je resno, kakor je resna bolečina in tesnoba, iz katere izhaja, in kdor oznanja evangelij, jo mora spoštovati in se potopiti v to bolečino. Včasih je tudi Jezus, preden je storil čudež (ali pa morda še prej, kot se je zgodil čudež), jokal z žalostnimi. Bog trpi z nami, ne omeji se na to, da bi nas le od daleč opazoval, ko trpimo.
Pravi ključ, da bi odgovorili na zastavljeno vprašanje, edina beseda, ki lahko vsaj malo osvetli temo bolečine, je »vera«. Ko Jezus priporoča ljudem, naj se obrnejo nanj v veri, ne misli le na vero v moč, da lahko stori čudež, za katerega prosijo, ampak na vero vanj. Vera – pa naj se pričakovani čudež zgodi ali ne – da ne bomo nikoli razočarani nad bistvenim.
Največji čudež je verovati »v« njega. Potem vse postane mogoče. Izkušnja številnih ljudi dokazuje, da se tudi takrat, ko se ne zgodi pričakovani čudež, zaradi vere lahko zgodi nekaj, kar daje življenju nov smisel.
Posebno mesto v današnjem evangeliju ima tudi dotik. Človeški dotik, če je iz prave ljubezni, povzroči boljše počutje in zdravi razbolelo dušo, Božji dotik pa ozdravlja celotnega človeka. Zato se Jezus dotakne deklice. Zato se žena dotakne Jezusa. Kjer je zaupanje, ljubezen, vera, tam dotik gradi, zdravi, razveseljuje. Je eden najbolj genialnih Božjih izumov. (E. Mozetič)

MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku

30. junij
13. NEDELJA MED LETOM
prvi rimski mučenci
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Joza Čosića (obl.)
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Blaža Žnideršiča in Miri Golob
za + Gabrijelo in Jožefa Sakeljška
8.00 Hrastnik: za + Dragana Milkoviča
za + Zvonimirja Blajiča (obl.)
10.00 Dol: v zahvalo in priprošnjo za zdravje
za + Janeza in Olgo Dolšak ter sorodnike

Ponedeljek, 1. 7.
sv. Estera, svetopisemska žena
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za + Janeza (obl.) in Jožo Forte

Torek, 2. 7.
Ptujskogorska Mati Božja
18.00 Dol: za + Alojza in rodbino Bantan
za + Ano ter vse Močilarjeve in Šimnove
18.40 Trbovlje – sv. Marija: molitev večernic
19.00 za + Marijo Pevec (ob godu)
v zahvalo ob obletnici posvečenja

Sreda, 3. 7.
sv. Tomaž, apostol
8.00 Dol: za + Zinko Bastič (8. dan)
8.00 Hrastnik: za + Silva Sladiča (obl.)

Četrtek, 4. 7.
sv. Urh, škof
18.00 Hrastnik: za + Milojko Trobiš (obl.) in ob roj. dnevu
18.40 Trbovlje – sv. Martin: molitev pred Najsvetejšim (možna sv. spoved)
19.00 za + Ani Repovž (8. dan)

Petek, 5. 7.
sv. Ciril in Metod, slovanska apostola
8.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Boštjana Prišelj

Sobota, 6. 7.
sv. Marija Goretti, mučenka
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za + Martina Čopa (obl.), pok. starše Cestnik in pok. iz družine Čop
za + Anico Potisek in Janeza Lavriča

7. julij
14. NEDELJA MED LETOM
sv. Anton M. Zaharija, duhovnik
7.30 Hrastnik: za žive in rajne župljane
za + Jožeta in Mirana Obreza (obl.) ter žive in pok. iz družin Obrez, Šmerc in Brečko
9.00 Dol: za + Ivana Kneza, Napretove, Antona Mlakarja ter Luka
za + Petra Golouha
10.30 Trbovlje – sv. Martin: za + Marka in Toneta Lesarja
za + Marjana Kozjeka (obl.)

Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.

OBVESTILA

V JULIJU IN AVGUSTU BO SPREMENJEN URNIK NEDELJSKIH SV. MAŠ.
V župniji Trbovlje – sv. Marija bo nedeljska sv. maša ob sobotah, ob 19.00, ob nedeljah pa sv. maše ne bo.
V župniji Hrastnik bo ob nedeljah sv. maša ob 7.30.
V župniji Dol pri Hrastniku bo ob nedeljah sv. maša ob 9.00.
V župniji Trbovlje – sv. Martin bo ob nedeljah sv. maša ob 10.30.

Če kdo od veroučencev še ni prejel veroučnega spričevala, ga lahko dobi po sv. maši v zakristiji.

V cerkvi sv. Miklavža v Podkraju (v Hrastniku) danes, 30. junija, blagoslovljajo prenovljen oltar svete Barbare. Blagoslov bo vodil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Lepo povabljeni v Podkraj, ob 11:30.

Od petka (5. 7.) do nedelje (7. 7.) lepo vabljeni k molitvi rožnega venca za Cerkev, papeža, škofe, duhovnike in naše družine. Molimo vsak dan ob 17.00 v cerkvi sv. Martina.

Lepo vabljeni na romanje v San Giovanni Rotondo z brati kapucini (29. 8. – 3. 9.). Program romanja je na oglasni deski, v tiskani obliki pa ga lahko dobite v zakristiji.

Hrastnik
V soboto, 13. julija, bo ob 10.00 v Dragi slovesna sv. maša ob godu Karmelske Matere Božje. Vabljeni, da v Drago poromamo peš. Odhod romarjev izpred cerkve v Hrastniku je ob 7.30, izpred letnega bazena v Trbovljah ob 7.15, izpred Gasilskega doma v Prapretnem pa ob 8.00. Lepo vabljeni v Drago.

Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi v četrtek po sv. maši k molitveni uri.

Dol pri Hrastniku
Za čiščenje cerkve se zahvaljujemo vernikom iz Marnega, za prihodnji teden pa prosimo vernike iz trga Dola. Hvala za vašo skrb za urejenost naše cerkve.

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Vstopil je in jim rekel: »Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.« In posmehovali so se mu. On pa je vse odslôvil in vzel s seboj očeta in mater deklice ter tiste, ki so bili z njim, in stopil tja, kjer je bila deklica. Prijel jo je za roko in ji rekel: »Talíta kum,« kar pomeni: Deklica, rečem ti, vstani!
Deklica je takoj vstala in hodila; imela je namreč dvanajst let. (Mr 5,39–42)

Evangelist Marko nam danes slika Jezusa kot vir življenja, kot njega, ki povrne življenje tistemu, ki mu popolnoma zaupa. Oba protagonista iz odlomka, torej dekličin oče in bolna žena, nista Jezusova učenca, pa vendar sta bila uslišana zaradi svoje vere. Imata vero v tega človeka. Iz tega razumemo, da so na Gospodovo pot sprejeti vsi. Nihče se ne sme čutiti vsiljenega, neopravičenega ali da nima pravice. Za dostop do njegovega srca, Jezusovega srca, je samo en pripomoček, da se čuti pomoči potrebnega in da mu zaupa. Vprašam vas: Vsak od vas čuti potrebo po ozdravljenju nečesa, kakšnega greha, kakšnega problema? In če to čuti, ima vero v Jezusa? Dva pripomočka sta za to ozdravljenje, za dostop do njegovega srca: čutiti potrebo po ozdravljenju in zaupati vanj. Jezus je odkril te osebe med množico in jih potegnil iz anonimnosti, jih je osvobodil strahu pred življenjem in da bi si upali. To stori s pogledom ter z besedo, ki jih postavi ponovno na pot po tolikem trpljenju in ponižanju. Tudi mi smo poklicani naučiti se in posnemati te besede, ki osvobajajo in te poglede, ki povrnejo tistemu, ki ga nima, veselje do življenja.
V današnjem evangeljskem odlomku se tako prepletata tematiki vere in novega življenja, ki ga je Jezus prišel ponuditi vsem. Ko je vstopil v hišo, kjer je bila mrtva deklica, je ven izgnal vse, ki so se vznemirjali in žalovali (prim. Mr 5,40) in rekel: »Otrok ni umrl, ampak spi« (Mr 5,39). Jezus je Gospod in pred njim je telesna smrt kot spanec, zato ni vzroka za obup. Da, tiste se moramo bati! Ko čutimo, da imamo otrdelo srce, srce, ki je otrdelo. Ko čutimo, da imamo trdo srce. Dovolim si reči: mumificirano srce. Tega se moramo bati. To je smrt srca. Vendar pa tudi greh ni za Jezusa zadnja beseda, saj je prinesel brezmejno Očetovo usmiljenje. Četudi smo padli globoko, nas doseže njegov nežni, a močni glas: »Rečem ti: vstani!« Lepo je slišati to Jezusovo besedo, namenjeno vsakemu od nas: »Rečem ti: vstani. Pojdi. Vstani, pogum. Vstani.« In Jezus je dekletu povrnil življenje in je povrnil življenje ozdravljeni ženi, obema torej vero in življenje. (papež Frančišek)

Dotik, ki ima neizmerno moč

Dotik je nekaj posebnega. Bog lahko sicer ozdravlja samo z besedo, a se želi človeka dotakniti. Telo, ki ga imamo, ki sicer tudi zboli, ki boli in ki umre, je v resnici prvenstveno inštrument ljubezni. Dotik je Božji izum. Ko to verujem, dotika več ne zlorabljam, banaliziram, se ga ne sramujem in se ga tudi ne izogibam. Postane orodje ozdravljenja. Rokovanje ob pozdravu, objem prijatelja, roka na glavi otroka, dotik zakoncev so samo predpodoba Božjega dotika. (E. Mozetič)

V preteklem tednu smo se na pokopališču na Dolu poslovili od pokojne Zinke Bastič, na pokopališču v Gabrskem pa od pokojne Ani Repovž. Molimo za pokoj njunih duš.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

ALI ŠE NIMATE VERE?

Današnji evangeljski odlomek se zdi prava provokacija. Učenci se mučijo, da bi vihar ne potopil čolna, Jezus pa spi. Še več, ko ga vseeno prebudijo, jim očita, da so strahopetni in brez vere. Kaj hoče reči s tem? Naj tudi oni počivajo in verjamejo, da se bo vse samo naredilo? Mar ne pravi celo pregovor: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Za kaj pravzaprav gre? Kaj naj bi pomenilo to Jezusovo spanje in v čem je zgrešeno delovanje apostolov?
Če pogledamo še enkrat v čoln, bomo videli, kako si apostoli predstavljajo, da je vse v njihovih rokah. Tako so zaposleni s svojimi strahovi, da pozabijo celo na to, da je na krovu z njimi Bog sam. Jezusov očitek, ali še vedno nimate vere, je v prvi vrsti opomin, naj ne pozabijo na Božje načrte in Božjo bližino.
Drugi opomin, ki ga daje Jezus učencem, je povezan z reševanjem težav. Ne smemo pozabiti, da brez njega ne moremo storiti ničesar. Bog je, ki vse rešuje, na nas je, da si prizadevamo in zaupamo.
In še tretji poduk: Občestvo! Tudi Jezus je del posadke, zakaj so v strahu pozabili, da bi ga tako pritegnili k iskanju rešitve. Kakor Peter so tudi drugi apostoli še vedno zaverovani v svoje moči, občestvo jih ne prepriča.
Ko Jezus stopi v življenje apostolov, se vse spremeni. Nam je to danes opomin in vabilo:
– Vera je v tem, da vse svoje načrte uravnavamo ob njem.
– Vera je v tem, da tudi težave rešujemo z njim, ki naše stiske pozna in nam želi pomagati.
– Vera je v občestvu. Kjer se dva ali trije združijo v molitvi, tam je Bog med njimi.
Jezusov očitek: »Kaj še nimate vere?« pomeni izziv k globljemu dojemanju sveta in stvari. Ne k dodatnemu brezglavemu hitenju, niti k lenarjenju, ampak k premisleku, kje je v našem življenju Bog in kje so bližnji. (E. Mozetič)

MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku

23. junij
12. NEDELJA MED LETOM
sv. Jožef Cafasso, duhovnik
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Frančiško (obl.) in Alojza Zupanca
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Francko Babič (30. dan)
8.00 Hrastnik: za + Mileno Pavlič (obl.) in Veroniko Pavlič
10.00 Gore: po namenu konjerejcev
(blagoslov konj in konjerejcev ter sadov zemlje)

Ponedeljek, 24. 6.
rojstvo Janeza Krstnika
20.00 Retje: za domovino

Torek, 25. 6.
sv. Viljem, opat
18.00 Dol: za + Jerneja (obl.) in Vido Plazar
za + Jožeta Terška (30. dan)
18.40 Trbovlje – sv. Marija: molitev večernic
19.00 za + Frančiško Černe

Sreda, 26. 6.
sv. Ciril, škof in cerkveni učitelj
8.00 Turje: za + Frančiško Zupanc in pok. Grešakove, Leničeve in Homškove
8.00 Hrastnik: za + Heleno in Janeza Pasičnjaka

Četrtek, 27. 6.
sv. Ema Krška, kneginja
18.00 Hrastnik: za + Milko Andrej in starše
18.40 Trbovlje – sv. Martin: molitev pred Najsvetejšim (možna sv. spoved)
19.00 za + Marjano Kurent
za + Marijo Vukovič (8. dan)

Petek, 28. 6.
sv. Irenej, škof in mučenec
8.00 Trbovlje – sv. Martin: za žive in + iz rodbine Škrabar

Sobota, 29. 6.
sv. Peter in Pavel, apostola
19.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Toneta Nagliča (8. dan)
za + Pavla Nemeta

30. junij
13. NEDELJA MED LETOM
prvi rimski mučenci
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Joza Čosića (obl.)
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Blaža Žnideršiča in Miri Golob
za + Gabrijelo in Jožefa Sakeljška
8.00 Hrastnik: za + Dragana Milkoviča
10.00 Dol: v zahvalo in priprošnjo za zdravje
za + Janeza in Olgo Dolšak ter sorodnike

Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.

OBVESTILA

V JULIJU IN AVGUSTU BO SPREMENJEN URNIK NEDELJSKIH SV. MAŠ.
V župniji Trbovlje – sv. Marija bo nedeljska sv. maša ob sobotah, ob 19.00, ob nedeljah pa sv. maše ne bo.
V župniji Hrastnik bo ob nedeljah sv. maša ob 7.30.
V župniji Dol pri Hrastniku bo ob nedeljah sv. maša ob 9.00.
V župniji Trbovlje – sv. Martin bo ob nedeljah sv. maša ob 10.30.

Če kdo od veroučencev še ni prejel veroučnega spričevala, ga lahko dobi po sv. maši v zakristiji.

V cerkvi sv. Miklavža v Podkraju (v Hrastniku) bodo v nedeljo, 30. junija, blagoslovili prenovljen oltar svete Barbare. Blagoslov bo vodil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Lepo povabljeni v Podkraj, v nedeljo, 30. junija ob 11:30.

Lepo vabljeni na romanje v San Giovanni Rotondo z brati kapucini (29. 8. – 3. 9.). Program romanja je na oglasni deski, v tiskani obliki pa ga lahko dobite v zakristiji.

Trbovlje – sv. Marija

V ponedeljek, 24. junija bo ob 20.00 sv. maša pri Sv. Križu v Retju, po maši pa bo druženje ob spominu državnega praznika. Lepo vabljeni.

Hrastnik

V soboto, 13. julija, bo ob 10.00 v Dragi slovesna sv. maša ob godu Karmelske Matere Božje. Vabljeni, da v Drago poromamo peš. Odhod romarjev izpred cerkve v Hrastniku je ob 7.30, izpred letnega bazena v Trbovljah ob 7.15, izpred Gasilskega doma v Prapretnem pa ob 8.00. Lepo vabljeni v Drago.

Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi v četrtek po sv. maši k molitveni uri.

Dol pri Hrastniku

Iskrena hvala vsem, ki ste preteklo nedeljo pomagali pri pripravi sv. maše za pobite v Starem Hrastniku in vsem, ki ste se sv. maše udeležili.

Za čiščenje cerkve se zahvaljujemo vernikom iz Brdc, za prihodnji teden pa prosimo vernike iz Marnega. Hvala za vašo skrb za urejenost naše cerkve.

BESEDA ŽIVEGA BOGA
Nastal je velik vihar in valovi so pljuskali v čoln, tako da je bil že poln vode. On pa je bil na krmi in je spal na blazini. Zbudili so ga in mu rekli:
»Učitelj, ti ni mar, da se potapljamo? « In vstal je, zaprétil vetru in rekel morju: »Utihni! Molči! « In veter se je polegel in nastala je globoka tišina. Njim pa je rekel: »Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere? « (Mr 4,37–39)

Imeti lastno državo in domovino ni nič samo po sebi umevnega. Tako, kot ni nič samo po sebi umevnega, da imamo dom, kjer se počutimo varne in sprejete. Domovina je tista, ki nas sprejema, kakor nas sprejema tudi dom. Preteklost trdno stoji na naših skupnih koreninah, ki dajejo zagotovilo rasti, ne samo sedanjosti, ampak tudi prihodnosti.
Korenine trdne družine so danes napadane bolj kot kdaj koli v zgodovini. Ob tem se skriti rušitelji družine sklicujejo na lažno varovanje človekovih pravic za njegovo popolno osvoboditev. Pri tem uporabijo tudi digitalno preobrazbo kot učinkovito orodje. Kot pomoč tej moderni usmeritvi poudarjajo nujnost zelenega prehoda, za katerim tako preparirani javnosti skrivajo dejstva neslutenih dobičkov raznovrstnih forumov in skritih posameznikov.
Korenine slovenskega, materinega jezika so prav tako napadane. Tudi v imenu globalizacije in naprednosti. Nam je slovenščina še vrednota? Smo mladim, ki iščejo pri nas odraslih zgled, še vzor? Kaj pa narod? Današnje vztrajno omalovaževanje, pa tudi zanikanje slovenskega naroda v naši državi, usmerjajo našega človeka v vlogo državljana sveta, ki pa ne bo pristal v svetovnem raju, kot nam ga obljubljajo, ampak v nezavednem, prisilnem suženjstvu potrošništva in dirigiranega enoumja.
Kaj pa kultura? Je moderna, avantgardna kultura, res še kultura, ali skrivno rakovo razraščajoča antikultura? Kaj pa vrednote? Ne samo da so javno napadane vrednote naših prednikov, želijo jih narediti relativne, da oslabljene lažje postanejo plen iger tistih, ki nam vztrajno, s strupom zalivajo naše korenine in jih potem še režejo v imenu popolne osvoboditve posameznika. O bontonu danes mladi skoraj ne slišijo več in se ga jim seveda zato ni treba več držati. Tudi o dolžnostih slišijo zelo malo, o pravicah pa veliko. Vzgoja za človeka vredno življenje: kaj je že to? Družba zato počasi razpada na obupane posameznike, ki prejemajo odmerke spletne omame, da lahko še živijo in ob tem nemočni dovolijo razgradnjo sveta vrednot preteklih rodov.
Vera? Vera ni tisto, kar Bog zahteva od nas. Vera je naše prepričanje o tem, kaj ljubeči Bog dobrega dela za vsakega od nas, tako v preteklosti, sedanjosti in v prihodnosti. In prav nasilno rezanje korenin vere je danes prioritetna naloga skritih usmerjevalcev sveta, ki jih kot svoje sužnje nezavedno vodi gospodar tega sveta – hudič.
Domovina, država, narod pa lahko obstajajo in obstanejo samo, če imajo svoje trdne korenine, ki so hkrati tudi korenine človeka in človeštva. In Slovencem je bila po tisočletnih hrepenenjih dana lastna država Slovenija. 
Bog vodi človeško zgodovino, vse stvarstvo. Bedi nad vsakim izmed nas, bedi nad našim ravnanjem, bedi tudi nad našo državo. In nas ljubi, kot ljubi tudi naše družine, naš jezik, naš narod, našo domovino, našo državo. In ne pozabimo: Usmiljen je do vseh, tudi do krivičnih. Pomaga nam, da bi skupaj našli pravo pot k Njemu. (L. Kernel, Komentar tedna; www.radio.ognjisce.si)

V preteklem tednu smo se na pokopališču v Gabrskem poslovili od pokojne Marije Vukovič in pokojnega Antona Nagliča. Molimo za pokoj njunih duš.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

TEMELJNA ŽIVLJENJSKA USMERJENOST

Prva prilika o človeku, ki vrže seme v zemljo, se zdi, da govori o nepredvidljivosti in Božji logiki Božjega kraljestva. Človek nima oblasti nad rastjo in njenimi zakonitostmi. Bog je postavil merila, po katerih stvari tečejo v svojo smer.
Druga prilika o gorčičnem zrnu, pa mi govori o neverjetnih razsežnostih, v katere se zrno razvija. In mogoče spregovori še o cilju rasti božjega kraljestva: da zavaruje ptice in jim daje prostor. Po človeških merilih se neverjetno drobno seme spremeni v ogromno drevo.
Božje kraljestvo verjetno ni mišljeno v prvi vrsti za naravo, iz katere so primere vzete, ampak za naju, ki to poslušava – zate in zame. Božje kraljestvo naj bi se razmahnilo najprej v nas samih in od tu naj bi prehajalo na druge. Kako?
S prav takšno nepredvidljivostjo, s kakršno raste bilka iz zrna in v podobno norih dimenzijah. Ob tem pa se pri ljudeh zelo pogosto srečam z neverjetnim odporom. Ne vem ravno, zakaj? Ko spodbujam k rasti, največkrat doživim odpor bližnjega. Ko o nekom govorimo, pogosto sogovornik reče, da iz onega, o katerem teče beseda tako ali tako ne bo nič.
In kje je vera v Božje kraljestvo, ki klije in raste, da sami ne vemo kako? Zakaj ne prosimo, naj Bog ustvarja Božje kraljestvo, naj daje rast in prebuja hrepenenja. Zakaj mi sami zatremo vsa hrepenenja s tem, da vase in v drugega ne verjamemo?
Ob priliki se sprašujem: Kako da človek ne vidi čudovitih možnosti, ki so še pred njim? Mar ni bolj žalostno, če moram reči, da sem na cilju in ničesar več ne morem? Ali ni lepše, da si lahko o sebi predstavljam, da lahko ustvarim še veliko. Ne nazadnje, kako pa naj vem, da je z mojo rastjo že konec. Če sem dosegel podobo zrelega klasa, še ne pomeni, da je z menoj konec. Zagotovo sem poklican, da padem v zemljo, in dam ponovno življenje tolikim zrnom, da zorimo v ljubezni, v potrpežljivosti, v modrosti, globini, veri … (E. Mozetič)

MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku

16. junij
11. NEDELJA MED LETOM
sv. Beno, škof
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Ivanko in Jožefa Koznika
za + Ivanko (obl.) in Stanka Mraka
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Janija Vratanarja (obl.)
za + Karolino Špec
8.00 Hrastnik: za + Ivana Urbajsa in starše Urbajs
10.00 Dol: za + Alojza Bantana in Alojza Janca
za + Jožeta in Metko (obl.) Kovač
16.00 Stari Hrastnik: za + žrtve pokopane na tem grobišču

Ponedeljek, 17. 6.
sv. Albert, duhovnik
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za + Mirota Koširja

Torek, 18. 6.
sv. Marko in Marcelijan, mučenca
18.00 Dol: za U Ladislava in Jelko (obl.) Železnik
za + Leopolda Sedeljšaka (obl.) ter Antona in Anico Tuhtar
18.40 Trbovlje – sv. Marija: molitev večernic
19.00 za + Alojza in Fani Željko

Sreda, 19. 6.
sv. Nazarij, škof
8.00 Dol: za + župnika Franca Ornika
8.00 Hrastnik: za + starše Marijo in Alojza Potuška in sorodnike Brečko

Četrtek, 20. 6.
sv. Silverij, papež
18.00 Hrastnik: za zdravje Alojzije Jordan
18.40 Trbovlje – sv. Martin: molitev pred Najsvetejšim (možna sv. spoved)
19.00 za zdravje
za + Marijo Špitaler (8. dan)

Petek, 21. 6.
sv. Alojzij, redovnik
8.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Vida in starše Smodiš

Sobota, 22. 6.
sv. Tomaž More in Janez Fisher, mučenca
19.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Frančiško (obl.) in Martina Cirarja

23. junij
11. NEDELJA MED LETOM
sv. Jožef Cafasso, duhovnik
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Frančiško (obl.) in Alojza Zupanca
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Francko Babič (30. dan)
8.00 Hrastnik: za + Mileno Pavlič (obl.) in Veroniko Pavlič
10.00 Gore: po namenu konjerejcev (blagoslov konj in konjerejcev ter sadov zemlje)

Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.

OBVESTILA

V JULIJU IN AVGUSTU BO SPREMENJEN URNIK NEDELJSKIH SV. MAŠ.
V župniji Trbovlje – sv. Marija bo nedeljska sv. maša ob sobotah, ob 19.00, ob nedeljah pa sv. maše ne bo.
V župniji Hrastnik bo ob nedeljah sv. maša ob 7.30.
V župniji Dol pri Hrastniku bo ob nedeljah sv. maša ob 9.00.
V župniji Trbovlje – sv. Martin bo ob nedeljah sv. maša ob 10.30.

Če kdo od veroučencev še ni prejel veroučnega spričevala, ga lahko dobi po sv. maši v zakristiji.

Danes (16. 6.) bo ob 16.00 v Starem Hrastniku spominska sv. maša za pobite. Lepo vabljeni k udeležbi in molitvi za rajne.

Lepo vabljeni na romanje v San Giovanni Rotondo z brati kapucini (29. 8. – 3. 9.). Program romanje je na oglasni deski, v tiskani obliki pa ga lahko dobite v zakristiji.

Hrastnik
Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi v četrtek po sv. maši k molitveni uri.

Dol pri Hrastniku
Za čiščenje cerkve se zahvaljujemo vernikom iz Črdenca in Slatnega, za prihodnji teden pa prosimo vernike iz Brdc. Hvala za vašo skrb za urejenost naše cerkve.

KAJ IMAŠ DANES V ROKAH

Vem, da se človeškega trpljenja ne da rešiti z nekaj lepimi besedami. Toda včasih se vprašam: Kaj ima od tega, če se kdo zapre v svojo žalost, ostaja nedosegljiv za svoje bližnje?
Poskusi vsak dan znova vzljubiti življenje in ljudi okoli sebe.
Če ti je to težko, se vsako jutro vsaj zberi in poglej na vse malo bolj sproščeno. Preteklosti ne moreš spremeniti. Samo za lepe spomine pusti odprto okno.
In prihodnost? Ne delaj si preveč skrbi. Misli na to, kar ti je podarjeno danes: sonce in luč; roža, ki se razcveta; hrana in pijača, otrok, ki se ti nasmeji … (P. Bosmans, Živi vsak dan)

BESEDA ŽIVEGA BOGA

In govóril je: »Kako naj ponazorimo Božje kraljestvo in s kakšno priliko naj ga predstavimo? Takšno je kot gorčíčno zrno, ki je takrat, ko se vseje v zemljo, manjše od vseh semen na zemlji. Ko pa je vsejano, raste in postane večje od vseh zelišč in naredi velike veje, tako da morejo ptice neba gnezditi v njegovi senci.« (Mr 4,30–32)

Človek, ki je vsejal seme, »spi ponoči in bedi podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako« (Mr 4,27). Seme, ki ga je človek vsejal, rase samo od sebe, in človek ob tem nič ne more, niti mu ni treba za to nič narediti. Ker gre v življenju večinoma za stvari, ki so večje od človeka, ki niso odvisne od njega, ampak od Tistega, ki daje rast. Uspešnost ali neuspešnost dejanj je pri tem samo stvar nepopolnega človeškega pogleda.
Ne gre za hvalnico lenobi, nikakor ne. Gre pa za osvobajajoče spoznanje, da sem samo človek, ki lahko naredi nekaj, ne more pa vsega. Niti mu tega ni treba. Tako se človek nauči svojih meja. Potem je do zadovoljstva samo še korak: da jih spoštuje.
Ko marljivo naredim, kar pač lahko in česar sem v svojih pomanjkljivostih sposoben, ter se s sekiranjem in ugajanjem drugim ne ženem prek svojih meja, ko zmorem zapustiti delo nedokončano in svoja dejanja nepopolna, ostane v meni ogromno prostora. Prostora za razvajanje. Prostora, kjer se pustim imeti rad. Kjer si pustim biti obdarovan s tistim, kar neskončno presega vse moje moči in sposobnosti. Kjer je lepo biti samo človek v Božjem naročju. (M. Rijavec)

Tisti čas je Jezus rekel množicam: »Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo. Spi ponoči in bedi podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako.
Zemlja sama od sebe poraja najprej bilko, nato klas in končno žito v klasu.« (Mr 4,26–27)
Jezus nam danes sporoča, da naša duhovna rast ni odvisna od nas, ampak od Božje besede, ki je bila vsajena v naša srca. Božja beseda lahko reši naša življenja. Prevečkrat nas skrbi naše osebno napredovanje in se primerjamo z drugimi. Obnašamo se, kakor, da je vse odvisno od nas, od naše dobre volje in od naših prizadevanj. Obnašamo se, kakor kmet, ki bi hotel, da pšenica raste hitreje in bi jo zato vlekel navzgor. Zelo se motimo. Gospod pa nas vabi v zaupljivo prepustitev moči semena. To lahko storimo le v veri in ponižnosti. Najprej je pomembno, da sprejmemo seme Njegove besede, ki ima samo po sebi moč, da v nas obrodi sadove ljubečega, podarjenega življenja. Njegova Beseda v nas raste in še sami ne vemo kako. Potem ko je seme vrženo, ga zemlja takoj pokrije, tako, da ga težko najdemo. V semenu se skriva izredna življenjska moč, le pri miru ga moramo pustiti. Seme spontano raste.
Kakor na vseh področjih tudi v duhovnem življenju hočemo čim prej videti sadove. V resnici pa se je treba nasloniti na Gospoda in mu potrpežljivo zaupati, kajti on daje rast in prave sadove. Mi nimamo pravega merila za merjenje rasti, niti svoje, niti drugih. Od nas Bog pričakuje le vero, zaupanje in potrpežljivost. Ponižnost je prav v tem, da nas ne skrbi več zase in za svojo rast, ampak se veselimo, da Bog daje rast ob svojem času nam in bližnjim. (E. Mozetič)

V preteklem tednu smo se na pokopališču v Gabrskem poslovili od pokojne Marije Špitaler, na Dolu pa od pokojnega Bruna Tuška. Molimo za pokoj njunih duš.