Mašni nameni za teden od 4.5. do 10.5.

Objavljeno ,

PON 4. 5.
Florijan    
19.00 + Ana in Matevž Kahne (sv. Marija)
+ Ivana Frajle

TOR 5. 5.
Katarina Cittadini     
19.00 + Slavko, obl. in Peter Habjan (sv. Marija)
pokojni in živi iz družin Bokal in Rovšek

SRE 6. 5.
Dominik Savio    
19.00 + Aleš Čelan (bolnica)
+ Leopold Hribovšek, obl.

ČET 7. 5.
Gizela    
19.00 + Hilda Hleb
za duhovne poklice

PET 8. 5.
Viktor Milanski    
19.00 + lastniki hiše Šentjanž 45
+ Ljudmila Kolar

SOB 9. 5.
Izaija    
7.00 + Ciril Lanišnik, obl.
+ Slavi Grošelj, obl.

NED 10. 5.
6.velikonočna nedelja    
8.00 + Marjan Kovač (sv. Marija)
10.00 za žive in pokojne farane

Oznanila za teden od 4.5. do 10.5.

Objavljeno ,

Obisk bolnikov: Ker je padel prvi petek na praznik Jožefa Delavca, bom bolnike obiskoval v ponedeljek, 4. 5.

Svetopisemska skupina: Srečanje bo v ponedeljek, 4. 5. ob 19.45.

Šmarnice: Ves mesec maj bodo med tednom v okviru svete maše potekale šmarnice. Avtorica šmarnic za odrasle, ki nosijo naslov Bogastvo uboštva, je Marija Krebelj. Avtorica šmarnic za otroke, ki nosijo naslov Drobni koraki velikih junakov, pa je Mateja Gomboc. Pri sv. Mariji bodo šmarnice vsako nedeljo, ob 16.00. Danes bodo v učilnici, pod cerkvijo.

Duhovne vaje za zakonce: Med 7. in 10. 5. bodo v Kančevcih duhovne vaje za zakonce. Poleg tistih, ki ste že vključeni v zakonske skupine, močno priporočam duhovne vaje tudi drugim zakoncem. V skladu  s smernicami Svetega sedeža, ste na duhovne vaje vabljeni tudi ločeni in ponovno poročeni. V času duhovnih vaj me bo v Trbovljah nadomeščal lazarist, g. Anton Lavrič.

Florjanova nedelja: V nedeljo, 10. 5., bodo pri sveti maši pri sv. Mariji navzoči tudi gasilci, katerih zavetnik je sv. Florjan.

Srečanje za starše in ostale odrasle: Redno srečanje bo v ponedeljek, 11. 5. ob 19.45, v župnijski dvorani. Tematika letošnjih srečanj je evharistija. Vabljeni vsi odrasli!

Medgeneracijska skupina: Srečanje bo v četrtek, 14.5. ob 19.45.

Prvo obhajilo: V nedeljo, 31. 5., pri sveti maši ob 10.00, bodo prvoobhajanci prvič v polnosti prejeli zakrament evharistije. Molimo zanje in za njihove starše.

Romanje župnijskih sodelavcev: V soboto, 6. 6., bo romanje župnijskih sodelavcev. Naš cilj bodo romarski kraji na Gorenjskem. Prijavite se lahko do 31. 5. v župnišču, v Martinovem kotu ali pri gospe Ladislavi Medvešek.

Oratorij: Med 6. in 10. 7. bo v naši župniji potekal oratorij, ki je namenjen otrokom iz obeh Trboveljskih župnij. Prosim, da se čim prej prijavite v župnišču ali pri Simoni Jan, ki je prevzela odgovornost za vodenje oratorija. Prispevek je 20 € za vsakega udeleženca.

Možnost za pogovor: Urejeno duhovno življenje je pogoj za veselje do življenja. V zvezi z duhovnim življenjem ste vabljeni na pogovor v župnišče. Prosim, da me pokličete, da se dogovorimo za srečanje.

FLORJAN; 4. maj

Objavljeno ,

FLORJAN (+ ok. 304), god: 4. maj

Iz življenja svetega Florjana vemo le malo zanesljivega. Bojda se je rodil v bližini današnjega Dunaja. Po rimskem martirologiju je bil rimski uradnik v mestu Celtium, današnjem St. Poltnu. Med preganjanjem kristjanov za časa cesarja Dioklecijana je tudi v rimski provinci Norik izšel ukaz, da mora vsakdo darovati rimskim bogovom ali pa umreti. Državni namestnik Akvilinij je poskrbel za strogo izvajanje tega ukaza tudi v Noriku. Florijan je bil kot rimski vojaški uradnik tisto leto pri posadki V Laurichu. Akvilinij je lovil kristjane po vsem Noriku. Ko je Florijan, ki je bil nekaj časa odsoten, to izvedel, se je vrnil v mesto, da bi preplašenim kristjanom vlil poguma s svojim zgledom. Ko se je vračal v mesto, je srečal četo vojakov, ki jo je poslal Akvilinij. Florijan je vojakom takoj priznal, da je kristjan. Prijeli so ga in odvedli pred Akvilinija, ki ga je skušal pregovoriti, naj daruje bogovom. Florijan je to odločno zavrnil in je neustrašeno priznal svoje krščansko prepričanje. Akvilinij je vojakom ukazal, naj Florijana prebičajo in trgajo meso s pleč z ostrim železom. Florijan je to mučenje prestal. Florijana so po mučenju vrgli v reko Enns.

Duhovna misel za 4. velikonočno nedeljo

Objavljeno ,

»Pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili« (Apd 4,12). 

2015-18

http://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/nedelja-dobrega-pastirja-a-vrata

»… IN BO ENA ČREDA, EN PASTIR« (Jn 10,16)

4. velikonočna nedelja se imenuje tudi Nedelja dobrega pastirja, ko zaključujemo pa tudi teden molitve za duhovne poklice. V digitalni dobi vedno več ljudi težje dojema pojme, ki se nanašajo na poljedelsko in živinorejsko obdobje. V tem obdobju je namreč deloval Jezus, zato je rad uporabljal prispodobe, ki se nanašajo bodisi na živino bodisi na rastline. V preteklosti je bilo vsem jasno kaj npr. pomeni biti pastir. Pastir je tisti, ki skrbi za živino in pazi, da se ji ne zgodi kaj hudega. Če je Jezus sebe imenoval »pastir«, je s tem želel ljudem povedati, da se tistemu, ki živi v njegovi bližini, ni treba ničesar bati. Tisti, ki neposredno predstavljajo Jezusa v sedanjem času so škofje in duhovniki, ki so pomočniki škofov. Škofje in duhovniki skrbijo za to, da je Gospodova navzočnost med Božjim ljudstvom vedno živa. To pomeni, da vernike ne bi smelo biti ničesar strah, saj naj bi se pod vodstvom duhovnih pastirjev počutili varne. Ob Nedelji dobrega pastirja se lahko vprašamo ali voditelji Božjega ljudstva res vodijo ljudi v pravo smer? Ali smer, ki jo kažejo, res vodi proti odrešenju? Včasih se zdi, kot da realno stanje ni skladno z navedenim…