Duhovna misel za 6. postno nedeljo – cvetno

Objavljeno ,

»V resnici je nosil naše bolezni, naložil si je naše bolečine« (Iz 53,4).

2015-14

http://svetniki.org/cvetna-nedelja/

»HOZANA!« (Mr 11,9) »…KRIŽAJ GA!« (Mr 15,13)

Na cvetno nedeljo navadno poslušamo dva evangeljska odlomka, ki pa sta si po vsebini v popolnem nasprotju. Pri blagoslovu zelenja namreč poslušamo poročilo o Jezusovem slovesnem vhodu v Jeruzalem, pri sveti maši pa je v ospredju poročilo o Jezusovem trpljenju in smrti. Slovesni vhod v Jeruzalem ter njegovo trpljenje in smrt so se zgodili v razponu petih dni. Ko je stopal po poti, ki vodi v mestno središče, ga je množica evforično pozdravljala in sprejela kot rešitelja. V petih dneh pa so verski voditelji uspeli obrniti javno mnenje na glavo. Ista množica, ki je pred petimi dnevi Jezusu vzklikala »hozana!«, mu je v petek grozila z besedami »križaj ga!« Kljub dvatisočletnemu razponu časa, se človekovo mišljenje ni nič spremenilo. V povprečju mu razmišljanje kroji javno mnenje, ki ga poosebljajo mediji in aktualna politika. Povsem običajno je, da v nekem trenutku evforično vzklikamo določeni osebi, za katero smo prepričani, da bo v družbo prinesla spremembe, že po kratkem preteku časa, pa nad njo izražamo razočaranje, ker ni izpolnila naših pričakovanj. Podoben scenarij se navadno odvija vse naše življenje. Vprašanje pa je ali si upamo razmišljati s svojo glavo in sami storiti kaj za blagor v družbi.

Mašni nameni za teden od 30.3. do 5.4.

Objavljeno ,

PON 30. 3.
Amadej
7.00 + Marija Jurečič in sorodniki
19.00 + Jože Pešl in Marija Kosmač (sv. Marija)

TOR 31. 3.
Benjamin  
7.00 + Obrovnikovi (sv. Marija)
19.00 + Albert in Berta Hribšek

SRE 1. 4.
Agapa    
7.00 za blagoslov v družini
19.00 v zahvalo za sina (bolnica)

ČET 2. 4.
Veliki četrtek
19.00 za duhovne poklice
za Božjo pomoč pri odločitvi

PET 3. 4.
Veliki petek    
15.00 Križev pot
19.00 Liturgija velikega petka

SOB 4. 4.
Velika sobota
7.00 – 19.00 Češčenje Gospoda v Božjem grobu

NED 5. 4.
Gospodovo vstajenje – velika noč    
4.00 za žive in pokojne farane
8.00 za duše v vicah (sv. Marija)
10.00 za uspešno zdravljenje in operacijo
11.00 za zdravje (sv. Katarina) 

Oznanila za teden od 30.3. do 5.4.

Objavljeno ,

Nabirka za cvetje: Pri sv. Martinu je pod oltarjem pripravljena košara, v katero lahko prispevate denar, ki je namenjen za krašenje cerkve. Pri sv. Mariji lahko prispevke darujete pod korom.

Svetopisemska skupina: Srečanje bo v ponedeljek, 30. 3., ob 19.45.
Molitvena skupina: Srečanje bo v torek, 31. 3., ob 19.45.

Veliki teden: S cvetno nedeljo smo vstopili v veliki teden Gospodovega trpljenja, smrti in vstajenja. Glede na to, da je to najpomembnejši teden v Cerkvenem letu vabim, da se obredov velikega tedna udeležite vsi, ki nimate posebnih zadržkov.

Veliki četrtek: Ta dan obhajamo spomin zadnje večerje. V stolnicah bodo dopoldan t. i. krizmene maše, kjer se duhovniki zberejo skupaj s svojim škofom in obnovijo duhovniške obljube. Škof posveti sveta olja (krstno olje, sveto krizmo in bolniško olje), katere župniki odnesejo na svoje župnije. Ob 19.00 bo v župnijski cerkvi sveta maša z obredom umivanja nog. Po sveti maši bomo odnesli Najsvetejše v stranski oltar, v spomin na ure, ki jih je Jezus preživel v ječi.

Križev pot: Zadnji križev pot, ki ga pripravlja župnijski pastoralni svet (stara zasedba), bo na veliki petek, 3. 4. ob 15.00.

Veliki petek: Ob 19.00 bo obred velikega petka, ki je sestavljen iz treh delov: bogoslužja Božje besede, češčenja križa in svetega obhajila. Po svetem obhajilu bomo odnesli Najsvetejše v Božji grob.

Velika sobota: Bistvo velike sobote je češčenje Najsvetejšega v Božjem grobu. Zato smo še posebej vabljeni, da se skozi dan ustavimo ob Božjem grobu in se Gospodu zahvalimo za njegovo daritev na križu.

Blagoslov ognja: Blagoslov ognja bo ob 7.00 pri sv. Martinu in sv. Katarini.

Blagoslov jedil: 13.30 (sv. Katarina), 14.00 (sv. Martin), 14.30 (sv. Marija) in ob 15.00 (sv. Martin). Zaradi nemotene celodnevne molitve pred Božjim grobom bo pri sv. Martinu blagoslov pred cerkvijo. Blagoslov jedil ima smisel le v primeru, če se redno udeležujemo bogoslužja, še posebej bogoslužja na veliki teden.

Velika noč: Liturgična navodila narekujejo, da je vstajenjsko sveto mašo potrebno obhajati med sončnim zahodom in sončnim vzhodom. Pri nas bomo v velikonočni praznik vstopili s sveto mašo velikonočne vigilije, ki bo letos na velikonočno nedeljo, ob 4.00. To je najpomembnejša maša v vsem letu. Prižgana velikonočna sveča, ki jo prižgemo z blagoslovljenim ognjem na začetku vigilije, simbolizira Kristusa, ki je premagal temino smrti. Božja beseda pa nas od stvarjenja preko stare in nove zaveze pripelje do evangelija, ki poroča o vstajenju našega Gospoda Jezusa Kristusa. Bogoslužje velikonočne vigilije je sestavljeno iz štirih delov: slavja luči, besednega bogoslužja, krstnega bogoslužja in evharističnega bogoslužja. Posebej polagam na srce, da se bogoslužja velikonočne vigilije zagotovo udeležimo. Po vstajenjski sveti maši velikonočne vigilije bomo imeli procesijo. Kdor se udeleži velikonočne vigilje je upravičen do velikonočnega zajtrka.

Obisk na domu: Letos pade prvi petek v mesecu na veliki petek, zato ta dan ne bom hodil po domovih. Namesto tega pa bom hodil na  obiske k tistim, ki ne morejo v cerkev v torek, 31. 3. Kdor pred veliko nočjo še želi obisk duhovnika na domu, naj mi to sporoči.

Praznični razpored liturgije: Veliki četrtek: sv. Martin, 19.00. Veliki petek: sv. Martin, 19.00. Velika noč, velikonočna vigilija: sv. Martin, 4.00; sv. Marija: 8.00; sv. Martin: 10.00; sv. Katarina: 11.00. Velikonočni ponedeljek: sv. Katarina, 9.00; dom upokojencev, 10.00.

Duhovna misel za 5. postno nedeljo

Objavljeno ,

»Ko bom povzdignjen z zemlje, bom vse pritegnil k sebi« (Jn 12, 33).

2015-12

http://papa.rkc.si/blog/?p=66

»NJIHOVEGA GREHA SE NE BOM VEČ SPOMINJAL« (Jer 31,34)

Postni čas je še posebej namenjen temu, da se človek sooči s svojo grešno naravo. Greh je v človeku tujek, ki ga dela nesposobnega za polnost življenja. Če se npr. zbodemo s trnom in ga pustimo v telesu, nas bolečina moti in smo zato nerazpoloženi. Ko pa trn izderemo, se rana kmalu zaceli in o bolečini, ki je minila, ne razmišljamo več. Podobno je tudi z grehom. Dokler ga nosimo v sebi, nas nekaj muči, in to se kaže v naši občutljivosti. Včasih nas že najmanjša stvar zmoti, da vzkipimo. To je posledica naše ranjenosti z grehom. V postnem času je pred nami še posebej izpostavljen Jezusov križ, na katerem je Gospod umrl za naše grehe. Bistvo našega verovanja je ravno v tem, da verujemo, da je edino Gospod tisti, ki lahko iz naše notranjosti prevzame naše grehe na svoj križ. Naša naloga je samo ta, da mu grehe priznamo in mu jih na ta način tudi izročimo. Brez osebnega priznanja krivde, Gospod naših grehov ne more prevzeti, ker bi s tem šel proti naši svobodi. Poleg tega, da Gospod prevzame naše grehe na svoj križ, se naših odpuščenih grehov niti ne spomni več. Nikoli več nas ne bo obtoževal za pretekle grehe. Zato bodimo pogumni in okrepimo vero v neizmerno moč križa, ki je v uničenju naših grehov.