»Po zunanjosti je bil kakor človek in je sam sebe ponižal, tako, da je postal pokoren vse do smrti.« (Flp 2,8)
http://www.obitelj-malih-marija.com/tag/osijek/page/4/
»BOG JE NAMREČ SVET TAKO LJUBIL…« (Jn 3,16)
Osrednji stavek iz Janezovega evangelija se glasi: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor veruje vanj, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Jn 3,16) Na praznik Povišanja Svetega Križa, je še posebej izpostavljen osrednji krščanski simbol, križ, na katerem je Božji Sin, Jezus Kristus uresničil zgornje svetopisemske besede, ker je iz ljubezni do človeka in vsega stvarstva daroval lastno življenje. Kadar kristjani stojimo pod simbolom križa, pomeni, da smo tudi mi pripravljeni iz ljubezni dati življenje za brate in sestre v Jezusu Kristusu. To naj bi še posebej izražala molitev križevega pota. V primeru, da kristjan goji kakšno zamero, do katerega koli človeka, pomeni, da v primeru, da stoji pod simbolom križa ali celo moli križev pot, živi hinavsko življenje. Ko pa se zbiramo pri Gospodovem oltarju nismo tam samo pred simbolom križa, ampak se preselimo v izven časovno Gospodovo daritev na Kalvarijo; hkrati pa vstajamo skupaj z Gospodom iz praznega groba. Zato je v primeru zgoraj navedenega primera, zamere pri sveti maši, kristjanova hinavščina toliko večja. Nenehno izročajmo Gospodu na križ vse naše zablode in se mu hkrati zahvaljujmo, ker nas odrešuje.