Mašni nameni za teden od 10.6. do 16.6.

PON 10. 6.   
Edvard Poppe    
19.00 v zahvalo za podarjeno življenje
+ Sanja Gebauer

TOR  11. 6.
Barnaba    
19.00 + Jože Pešl, obl.
+ Zdravko Cestnik in Jure Naglav

SRE 12. 6.
Eskil    
7.00 + Petra Bricl
za razumevanje in ljubezen do drugačnih

ČET 13. 6.
Anton Padovanski     
19.00 za nove duhovne poklice
+ Viktor in Kristina Strašek

PET 14. 6.
Valerij in Rufin    
19.00 živi in pokojni Slemenšek–Šuštar
v dober namen

SOB 15. 6.
Vid    
8.00 + Francka in Ernest Flis (sv. Miklavž)
11.00 po namenu romarjev (sv. Planina)
19.00 + Franci Benko

NED 16. 6.
11. nedelja med letom    
8.00 za žive in pokojne farane
9.00 + Anton in Fanika Globelnik ter Mihael Funkel (sv. Katarina)
10.00 pokojni iz družine Gebauer

Oznanila za teden od 10.6. do 16.6.

Prihodki in odhodki: Meseca maja je imela župnija 3.117,88 € prihodkov in 3.241,66 € odhodkov. Od tega je bilo za 1.100 €, dajatev na škofijo.

Sveti krst: Danes bosta med sveto mašo prejela zakrament krsta dva otroka: Dunja Maksimovič, hči Anje Pišek ter Raphael Garantini Balsa, sin Igorja Garantinija in Jurybe Garantini Balsa. Molimo za krščenca in njune starše.

Gospodarski svet: Srečanje Župnijskega gospodarskega sveta bo v četrtek, 13. 6., po sveti maši.

Vidovo romanje: Tradicionalno Vidovo romanje na Sveto planino bo v soboto, 15. 6. Ob 10.30 se zberemo pri križu ob cesti, od koder bomo z molitvijo rožnega venca romali v cerkev, kjer bo ob 11.00 sveta maša. V cerkvi bo priložnost za spoved. Tisti, ki bomo na Sveto planino romali peš, se zberemo pred našim župniščem, od koder bomo odšli ob 8.30.

Srečanje bolnikov: V nedeljo, 16. 6. ob 10.00, bo sveta maša, katera bo še posebej namenjena bolnikom. Prosim svojce in sodelavce karitasa, da bolnikom omogočite prevoz v cerkev. Dobre gospodinje (gospodarje) naprošamo, da spečejo pecivo in ga prinesejo v prostore karitasa, od 9.00 dalje.

Oratorij: Med 1. in 5. 7. bo v naši župniji potekal oratorij, ki je namenjen otrokom iz obeh Trboveljskih župnij. Prosim, da otroke prijavite v župnišču ali pri Maji Žibret.

Romanje na Velehrad: Ob 1150. obletnici prihoda slovanskih apostolov Cirila in Metoda na Moravsko, škofija Celje med 4. in 6.7. organizira romanje na Velehrad. Romanje obsega Prago, Olomouc in Brno. Osrednje slavje bo v petek, 5. 7., na Velehradu. Cena romanja je 189 €. Prijave sprejemamo v župnišču.

Svetopisemski mini maraton: Ta mesec bo maraton potekal v petek, 14. 6., med 19.30 in 22.00. Na vratih pri vhodu v cerkev je pripravljen list, na katerega se lahko vpišete tisti, ki želite brati ob določenih urah. Za dežurstvo pa naj bosta pripravljena vsaj še dva iz posameznih župnijskih skupin. Razpored dežurstev: 19.30-pevski zbor, 20.00-bralci, 20.30-molitvena skupina, 21.00-svetopisemska skupina, 21.30-karitas. V cerkev ste prisrčno vabljeni tudi vsi ostali.

BARNABA; 11. junij

BARNABA, (+ ok. 62), god: 11. junij

Ime mu je bilo Jožef, doma je bil iz Cipra, po poklicu je bil kmet. Bil pa je pravoveren Jud in to ga je gnalo v Palestino, kjer je srečal Jezusa in se pridružil njegovim učencem. Ko so po prihodu Svetega Duha na binkoštni praznik apostoli spoznali, kdo je ta mož, ki ima tako trdno vero v Jezusa, so ga sprejeli v svoje vrste in mu dali ime Barnaba, kar pomeni »sin tolažbe«. Med pogani je bil Barnaba najpomembnejši misijonar ali oznanjevalec evangelija pred apostolom Pavlom in po njem. Skupaj s Pavlom je Barnaba precej časa deloval v Antiohiji v Siriji. Kristusovi učenci so tu ustanovili občino, v kateri so prevladovali spreobrnjeni pogani in prav tukaj so Jezusove učence prvikrat imenovali kristjani. Skupaj s Pavlom sta sodelovala na prvem koncilu v Jeruzalemu, leta 50. Po starem izročilu naj bi Barnaba umrl mučeniške smrti na svojem rodnem Cipru okoli leta 62. Ko je nekoč govoril v shodnici glavnega mesta Salamine, so planili nanj, ga vlekli ven iz mesta in ga kamenjali.

Duhovna misel za 9. nedeljo med letom

»Ko bi hotel biti všeč ljudem, ne bi bil Kristusov služabnik.« (Gal 1, 10)
2013_23

NISEM VREDEN, DA PRIDEŠ POD MOJO STREHO (Lk 7, 6)

V zadnjih letih smo se ljudje navadili, da nam mora vse pripadati. Takšna miselnost pa se je prenesla tudi v krščansko življenje. Večina t. i kristjanov razglaša, da ima pravico do zakramentov in raznih blagoslovov, ob tem pa jim postaja vedno bolj tuje, da je za resno krščansko življenje potrebno vložiti tudi kaj iz človeške strani. Sodobni kristjan je postal razvajen kristjan, kateremu je postala župnija samo še servis za (samo)zadovoljevanje t. i. duhovnih potreb. Tisti pa, ki smo prvi odgovorni za oznanjevanje evangelija vse to nemočno opazujemo in v strahu, da bi izgubili še tiste »ovčice«, ki jih imamo, z zaigrano prijaznostjo prikimavamo vsesplošnemu neredu v Cerkvi. Tudi v Jezusovem času so verskemu življenju povzročali največjo težavo tisti, ki so se imeli za najbolj pravoverne, kar je dobro razvidno iz evangelijev. Po drugi strani pa so pred Bogom pokazali največjo ponižnost tisti, ki so bili v očeh sveta izgubljeni. Lep primer je rimski stotnik, ki izpove svojo nevrednost pred Bogom, hkrati pa je ta njegova drža znamenje velike vere, ki je bila odločilna pri ozdravljenju njegovega sina. Si mu upamo biti vsaj malo podobni?