Mašni nameni za teden od 25.2. do 3.3.

PON 25. 2.
Valburga    
18.00 + Tatjana Molka
+ Marija Bizjak, obl.

TOR 26. 2.
Aleksander
18.00 + Marija in Karel Prelesnik
v zahvalo

SRE 27. 2.
Baldomir  
7.00 + Marija in Alfonz Potočnik
19.00 + Ivan Marodi (bolnica)

ČET 28. 2.
Roman    
18.00 + Roman Müller
+ s. Genoina

PET 1. 3.
Albin    
18.00 + iz družine Rak
+ Frančiška Cirar

SOB 2. 3.
Angela od Križa    
18.00 + Alojz Petek
v spravo za bogokletje

NED 3. 3.
3. postna nedelja    
8.00 za žive in pokojne farane
9.00 + Dušan in starši Babič (sv. Katarina)
10.00 + Edvard Gostej, obl.

Oznanila za teden od 25.2. do 3.3.

Molitvena skupina: Srečanje molilcev za duhovne poklice bo v torek, 26. 2., po sveti maši.

Postni čas: Poleg tradicionalno–mesnih postnih odpovedi predlagam, da se odločimo tudi za kakšno postno akcijo v duhu tretjega tisočletja. V zvezi s tem vabim, da se na ravni župnije vsak posameznik vsaj enkrat v tednu odpove televiziji in internetu.

Križev pot: Postna pobožnost poteka v župnijski cerkvi, ob petkih ob 17.30 in ob nedeljah ob 9.30. Ob petkih bodo križev pot oblikovale posamezne župnijske skupine. Razpored skupin: 1. 3. karitas, 8. 3. veroučenci, 15. 3. bralci, 22. 3. svetopisemska skupina, 29. 3. župnijski pastoralni svet (ob 15.00).

Obletnica misijona: Danes, 24. 2., mineva eno leto odkar smo začeli z župnijskim misijonom z naslovom »Spreobrni se in veruj evangeliju«. Zato letošnji postni čas obhajamo v znamenju obletnice misijona. Tudi v postni aranžma, ki je pod oltarjem je vključen logotip misijona. Vabim vse, ki ste se misijona udeležili, da razmislite, kakšne so spremembe v vašem življenju leto dni po tem dogodku.

Priložnost za spoved: Za starše in otroke bom posebej na voljo za spoved v soboto, 2. 3. ob 10.00. Redno pa je priložnost za spoved vsak dan, pol ure pred sveto mašo. Kdor želi spoved ali duhovni pogovor izven navedenih terminov, naj me, prosim, pokliče.

Prvi dnevi v tednu: Posebej opozarjam na prvi petek, ko se posvečamo Jezusovemu Srcu in prvo soboto, kjer se posvečamo Marijinemu Srcu. Kdor želi ob prvem petku obisk na domu, naj mi to sporoči.

Knjige: V Martinovem kotu lahko dobite knjige in kataloge knjig, katere je izdala založba Emanuel.

Drže pri čaščenju Najsvetejšega: Kakor pri sveti maši, tudi pri čaščenju Najsvetejšega duhovnik predstavlja Kristusa »in persona Christi«. To pomeni, da v trenutku prihoda v cerkev ljudje vstanejo. Ko duhovnik izpostavi Najsvetejše ljudstvo kleči. Glede na to, da je včasih zaradi časovne dolžine izpostavitve težko klečati, je mogoče zaradi večje zbranosti častiti Najsvetejše tudi sede. Vsekakor pa je potrebno klečati med obredom blagoslova. Ko duhovnik po blagoslovu Najsvetejše deponira v tabernakelj ljudstvo vstane (kar je v Trbovljah za enkrat še tuje) in stoji dokler duhovnik ne odide v zakristijo. Od takrat naprej lahko ljudstvo sedi.

Albin; 1. marec

ALBIN (469 – 550),  god: 1. marec

Rodil se je v mestu Vannes na severozahodu Francije. Starši so bili ugledni, predvsem pa odlični kristjani. Albinu so posredovali vero, ki je usmerjala njihovo življenje. Zapustil je dom in odšel v samostan. V samostanu so se ravnali po zgledu svetega Martina iz Toursa. Že zgodaj je bil vodilna osebnost svoje okolice in vsem zgled v meniškem življenju. Zato so ga leta 504 izvolili za opata v Tehilaku na jugu Bretonskega polotoka. Leta 529 je bil na željo ljudstva izbran za škofa v mestu Angers. Nerad je zapustil samostansko zatišje. Ko pa je bil sredi sveta, je pokazal enako odločnost in junaštvo, s kakršnim je svojo voljo podrejal ljubezni do Kristusa kot menih. Predvsem se je posvetil oznanjevanju evangelija versko zanemarjenim množicam staroselcev in mlademu rodu Frankov, ki so se po nedavno sprejetem krstu šele uvajali v krščanske navade. Trudil se je olajšati bedo siromakom, če je bilo treba tudi v spopadih z bogataši in mogočneži, ki so bili kristjani le po imenu. Želel je, da bi škofje nastopali enotno, vendar ga pri tem niso vsi podpirali.

Duhovna misel za 1. postno nedeljo

»Ko je hudič končal z vsemi skušnjavami, se je umaknil od njega do primernega časa.« (Lk 4, 13)

2013_08

S SRCEM NAMREČ VERUJEMO (Rim 10, 10)

Odstop papeža Benedikta XVI., katerega je objavil 11. februarja, ima v ozadju velik simbolni pomen. V zgodovini Cerkve je do sedaj odstopil le Celestin V., leta 1294. Ko smo se pred leti nekateri spraševali ali bi bilo možno, da bi papež podal svoj odstop, so mnogi zmajevali z glavo, češ, da je to sicer teoretično možno, v praksi pa je to (skoraj) nemogoče. S svojim odstopom je papež Benedikt pokazal, da je v Cerkvi lahko preseči tradicionalno miselnost, za katero se včasih zdi, da je še bolj nespremenljiva, kot pa npr. vera v vstajenje Jezusa Kristusa. Morda pa je ta dogodek napoved še kakšnih drugih »tradicionalnih ostankov«, ki jih že dobro načenja »zob časa«. Posebej pa je s tem podana priložnost, da začnemo kristjani spreminjati miselnost, da ni bistvo naše vere v tem, da zgolj čakamo, kakšna navodila nam bodo dajali naši pastirji, ampak da začnemo živeti v neposrednem dialogu z Bogom. To pa pomeni še bolj zavzeto branje in premišljevanje Svetega pisma in skušati posamezne odlomke aktualizirati v vsakdanje življenje. Odnos z Bogom pa nas bo okrepil za odgovorno življenje v družbi v kateri živimo. Letošnji postni čas izkoristimo za »reformo« naše osebne vere.