Mašni nameni za teden od 18.2. do 24.2.

PON 18. 2.
Frančišek Regis Clet            
18.00 + Ana Rupnik
+ Nežka Hribšek in Marija Pfeifer

TOR 19. 2.
Konrad iz Piacenze    
18.00 za nerojene otroke
za spreobrnjenje grešnikov in za duše v vicah

SRE 20. 2.
Sadot in perzijski mučenci    
7.00 + Alojz Jazbec, obl.
za zdravje

ČET 21. 2.
Peter Damiani    
18.00 + Leopold in Mihael Selevšek
+ Kristjan Marodi

PET 22. 2.
sedež apostola Petra    
18.00 + Marija Bolte, obl.
+ Anton Vidrih

SOB 23. 2.
Polikarp    
18.00 + Ivan in Zinka Drnovšek
+ starši Žlof

NED 24.2.
2. postna nedelja    
8.00 za žive in pokojne farane
9.00 + iz družin Šinkovec in Kušar (sv. Katarina)
10.00 + Martin in Ljudmila Drnovšek, obl.

Oznanila za teden od 18.2. do 24.2.

Svetopisemska skupina: Srečanje bo v ponedeljek, 18. 2., po sveti maši. Vabljeni vsi, ki vas zanima sporočilo Božje besede.

Seja ŽPS: Seja bo v torek, 19. 2., po sveti maši. Tematika letošnjih srečanj je usmerjena v pastoralno leto vere.

Postni čas: Poleg tradicionalno–mesnih postnih odpovedi predlagam, da se odločimo tudi za kakšno postno akcijo v duhu tretjega tisočletja. V zvezi s tem vabim, da se na ravni župnije vsak posameznik vsaj enkrat v tednu odpove televiziji in internetu.

Postna akcija 40 dni brez alkohola: Slovenska Karitas osmo leto zapored pripravlja akcijo »40 dni brez alkohola« v znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja, bolezni in nesreč, ki so posledica prekomernega uživanja alkohola. Letošnja akcija ima naslov »Bodimo zgled«. Z odpovedjo in zgledom lahko nam ali komu drugemu spremenimo življenje. Za to se lahko odločite tudi tako, da ob družinskih praznikih ne strežete alkohola. V tem času bodimo še posebej pozorni na stiske ljudi, ki trpijo zaradi svojcev, ki prekomerno uživajo alkohol. Lahko tudi razmislimo, ali ne bi dali zgled drugim, če bi se za vse življenje odpovedali alkoholu?

Križev pot: Postna pobožnost poteka v župnijski cerkvi, ob petkih ob 17.30 in ob nedeljah ob 9.30. Ob petkih bodo križev pot oblikovale posamezne župnijske skupine. Razpored skupin: 22. 2. molitvena skupina in prenova, 1. 3. veroučenci, 8. 3. karitas, 15. 3. bralci, 22. 3. svetopisemska skupina, 29. 3. župnijski pastoralni svet (ob 15.00).

Obletnica misijona: V nedeljo, 24. 2., bo minilo eno leto odkar smo začeli z župnijskim misijonom z naslovom »Spreobrni se in veruj evangeliju«. Zato letošnji postni čas obhajamo v znamenju obletnice misijona. Vabim vse, ki ste se udeležili misijona, da razmislite, kakšne so spremembe v vašem življenju leto dni po tem dogodku.

Možnost za pogovor: V Martinovem listu je bilo že večkrat objavljeno, da ste vabljeni na pogovor v župnišče, lahko pa se oglasim tudi pri vas doma. Pokličite me in se bomo dogovorili.

Knjige: V Martinovem kotu lahko dobite knjige in kataloge knjig, katere je izdala založba Emanuel.

Konrad iz Piacenze; 19. februar

KONRAD IZ PIACENZE (+ 1351),  god: 19. februar

Izhajal je iz ugledne plemiške družine, po poklicu je bil vojak. Oženil se je in z ženo sta živela v skladnem zakonu. Rad je hodil na lov. Nekoč se mu je divjad, ki so jo gonili psi, skrila v gosto grmovje. Da bi jo prepodil, je zažgal goščavo. Strasten lovec ni pomislil, da utegne nastati velik požar. Močan veter je razširil ogenj po vsem gozdu. Ko je Konrad to videl, je zbežal in se skril v mestu. Že tedaj so bile v Italiji predvidene zelo stoge kazni za tiste, ki bi zakrivili gozdni požar. Meščani in mestni stražarji so pohiteli iz mesta, da bi prijeli požigalca. Zgrabili so nekega revnega človeka, ki so ga srečali v bližini pogorišča. Čeprav je zatrjeval, da ni on zažgal gozda, ga niso izpustili. Po tedanji navadi so ga zasliševali in izsilili od njega priznanje s tem, da so ga mučili na natezalnici. Ko je v mukah priznal, da je gozd res zažgal, so ga obsodili na smrt. Ko je to izvedel Konrad, se mu je zbudila vest. Šel je k mestnemu poglavarju in mu priznal, da je gozd zgorel po njegovi krivdi, in, da je pripravljen škodo poravnati. Toda s tem njegova vest še ni bila pomirjena. Sklenil je, da bo dal svetu slovo in začel spokorniško življenje. Svoj sklep je razodel ženi in prodala sta imetje, poplačala škodo, ki jo je bil povzročil požar, preostali denar razdelila samostanom in revežem ter šla v samostan.

Duhovna misel za 5. nedeljo med letom

»Nisem vreden, da bi se imenoval apostol, ker sem preganjal Božjo Cerkev.« (1 Kor 15, 9)

2013_07

TUKAJ SEM, POŠLJI MENE (Iz 6, 8)

Začetek poklica preroka Izaije je nenavaden. V Svetem pismu lahko beremo, da Bog prvi pokliče preroka. Prerok Izaija pa se sam samozavestno ponudi za Gospodovega preroka. Vidimo lahko, da je pri vsakem človeku drugačen začetek opravljanja določenega poklica. Nekdo, ki človeka pozna, lahko na podlagi njegovih talentov vidi, kaj mu gre najbolj od rok in ga s svojo besedo tudi spodbudi. Drugi pa lahko na podlagi spoznanja o samemu sebi ugotovi, kaj mu gre najbolje od rok. Tako je tudi na področju verskega poklica. V našem primeru Izaija sam spozna, da je rojen za preroka, zato pogumno stopi pred Boga in mu predlaga, naj ga pošlje. Izaijev zgled je lahko v izziv tudi nam. Če pogledamo samo na raven župnije se velikokrat zgodi, da je težko dobiti človeka, ki bi prevzel odgovornost za določen projekt ali za vodenje župnijske skupine. Navadno se izgovarjamo, da lahko zadevo naredi nekdo drug, poleg tega pa nimamo alternativne rešitve. Lepo bi bilo, če bi nekdo pozvonil na župnijska vrata in povedal, da ima npr. talent za poslušanje ljudi in bi lahko prevzel odgovornost za spremljanje in pomoč ljudem, ki so v duševni stiski. Obstaja pa še veliko drugih možnosti…