Mašni nameni za teden od 11.6. do 17.6.

PON 11. 6.
Barnaba
19.00 + iz družin Verk in Bukovec
v zahvalo za Božje varstvo

TOR 12. 6.
Adelajda
19.00 + Ivan Brečko
+ Jože Pešl, obl.

SRE 13. 6.
Anton Padovanski
7.00 + Jožef Glas
+ starši Gustarin in Knez

ČET 14. 6.
Valerij in Rufin
19.00 + Milan Hribovšek
+ Alojz Zupan in Milan Gunzek

PET 15. 6.
Srce Jezusovo
9.00 + Milan Hribovšek (sv. Katarina)
19.00 za srečno smrt

SOB 16. 6.
Srce Marijino
11.00 + Leopold Medved (Sv. planina)
19.00 + Ana Guna in Matjaž Sernel

NED 17. 6.
11. nedelja med letom
8.00 za žive in pokojne farane
9.00 + Alojz Jager in Vrharjevi (sv. Katarina)
10.00 + Franci Benko

Oznanila za teden od 11.6. do 17.6.

Svetopisemska skupina: Srečanje bo 11. 6., po sveti maši.

Srce Jezusovo: V petek, 15. 6., bomo obhajali slovesni praznik Srca Jezusovega. To je še zadnji praznik, ki je datumsko vezan na veliko noč. Binkoštni praznik obhajamo petdeset dni po veliki noči, praznik Srca Jezusovega pa drugi petek po binkoštnem prazniku. Praznik Srca Jezusovega je v bogoslužni koledar uvedel papež Pij IX. leta 1856.

Oratorij: Prvi teden v juliju bo v naši župniji potekal oratorij, ki je namenjen otrokom iz obeh Trboveljskih župnij. Prosim, da se čim prej prijavite v župnišče ali Maji Žibret, voditeljici oratorija. V oratorijsko dogajanje bomo vključili tudi letošnje birmance, ki se bodo na ta način lahko izkazali kot župnijski sodelavci.

Vidovo romanje: V soboto, 16. 6., bo tradicionalno »Vidovo romanje« na Sveto Planino. Romanje bo v primeru, če ne bo deževalo, kajti v cerkvi potekajo obnovitvena dela, zato v tem času v njej ne bo možno maševati. Če bo ta dan brez dežja, bomo imeli sveto mašo za cerkvijo, na štajerski strani. Zberemo se pri križu ob cesti, ki vodi na Sveto Planini, ob 10.30. Od tam bomo z molitvijo rožnega venca romali v cerkev. Sveta maša bo ob 11.00.

Možnost za pogovor: Marsikdo je že izrazil željo, da bi se rad pogovoril v zvezi z mašnimi nagovori. Takšni pogovori so bistveni del duhovniške službe, zato ste vsi dobrodošli. Gotovo je, da se med sveto mašo ne da odgovoriti na vsa vprašanja, ki zadevajo krščanstvo. Na voljo sem vam za vsa vprašanja, ki se tičejo duhovnega življenja. Prosim vas, da me prej pokličete in se dogovorimo za pogovor.

Korekcija urnika svetih maš: Ker smo lahko v preteklih letih videli, da je v juliju in avgustu ob nedeljah pri svetih mašah udeležba skromna, sklepamo da bo vsaj tako, če ne še slabše tudi letos. Če smo pozorni, je že od birmanske slovesnosti v cerkvi manj ljudi. Zato bo v juliju in avgustu nedeljska sveta maša v župnijski cerkvi ob 10.00, pri sv. Katarini pa bo ob 8.00. V bistvu se ne bo spremenilo nič, razen to, da bo marsikdo potreboval kakšno minuto več do cerkve.

Nova diplomanta KPŠ: V torek, 5. 6., sta v Ljubljani prejela diplomo Katehetsko-pastoralne šole naša župnijska sodelavca Mihael Hild in Roman Rovšek. Novima diplomantoma iskreno čestitamo in ju spodbujamo, da bi jima bila diploma še v večjo spodbudo za sodelovanje v življenju naše župnije.

Anton Padovanski; 13. junij

Anton Padovanski, (1195–1231), god: 13. junij

Rodil se je v Lizboni, glavnem mestu Portugalske. Pri krstu je dobil ime Fernando. Starši so ga poslali v stolniško šolo, zatem je vstopil v samostan redovnikov avguštincev, kjer je ostal dve leti. Ko mu je bilo šestindvajset let, je bil posvečen v duhovnika. Dve leti kasneje je srečal redovnike sv. Frančiška Asiškega in zaprosil za sprejem v njihove vrste. Kot frančiškan si je privzel ime Anton. Leta 1221 se je srečal s Frančiškom Asiškim, ki ga je dve leti kasneje imenoval za prvega profesorja teologije svojega mladega reda v samostanu v Bologni. Na tem mestu ni dolgo vzdržal. Sveta vnema ga je gnala v južno in srednjo Francijo, kjer je zaslovel kot od Boga navdihnjeni pridigar. Leta 1227 so ga izbrali za predstojnika frančiškanov v severni Italiji. Ko je bil te službe na lastno prošnjo razrešen, se je nastanil v samostanu sv. Marije v Padovi, kjer je pisal znamenite govore za svetniške praznike. 13. junija 1231 je izdihnil dušo, star komaj šestintrideset let. Anton velja za zavetnika zaročenih in poročenih, je pa tudi priprošnjik v težavah in stiskah.

Duhovna misel za nedeljo Svete Trojice

»Jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Mt 28, 20)

DANA MI JE VSA OBLAST V NEBESIH IN NA ZEMLJI (Mt 28,18)

V državah, kjer je v veljavi demokratični način oblasti, je navada, da ljudje izbirajo oblastnike na demokratičnih volitvah. Če oblast ne uživa več priljubljenosti med ljudmi, potem jo zamenjajo z drugo. Ker pa način našega svetnega življenja odseva tudi v našem odnosu z Bogom, obstaja nevarnost, da začnemo tudi Boga obravnavati na demokratičen način. Če nam njegove zapovedi ne ugajajo, si jih oblikujemo po svoje in se tako postavimo namesto Boga, ali pa na njegovo mesto postavimo kakšnega malika v materialni obliki. Toda pri Bogu ne veljajo kompromisi ali celo človekova pogojevanja, npr. »če boš uslišal mojo prošnjo ti bom sledil, drugače pa ne«. Ko smo se odločili za krščanstvo, se zanj nismo odločili zato, da bomo uživali določene privilegije ali pa, da si bomo izborili bližnjico v večno življenje, ampak smo sprejeli Božje pogoje, ker verujemo, da edino Bog ve, kaj je za nas prav in kaj ni. Praznik Svete Trojice postavlja v ospredje Troedinega Boga, Očeta, Sina in Svetega Duha. Velika skrivnost Božje troedinosti je lahko lažje razumljiva, če razumemo oz. živimo čisto ljubezen v odnosu s svojimi bližnjimi. Božja volja je, da se ljubimo med seboj, kar pomeni, da v nebesih in na zemlji vlada oblast ljubezni.