Mašni nameni za teden od 21.5. do 27.5.

PON 21. 5.
Teobald
19.00 + Robert Pust
po namenu darovalca

TOR  22. 5.
Emil    
19.00 + Petanovi
za nove duhovne poklice

SRE 23. 5.
Socerb    
19.00 + Anton Bohorč
za srečno vožnjo

ČET 24. 5.
Marija, Pomočnica kristjanov    
19.00 + Ciril Lanišnik in Marija Dimnik
za zdravje

PET 25. 5.
Beda Častitljivi    
19.00 + Ankica Bračun
+ Irena Rus

SOB 26. 5.
Filip Neri    
19.00 + Lojze Hlebš
+ Schneider in Režun

NED 27. 5.
Binkošti    
8.00 za žive in pokojne farane
9.00 + Rozalija Kralj (sv. Katarina)
10.00 + Stanislav Jerman

Oznanila za teden od 21.5. do 27.5.

Obletnica ustanovitve škofije: 19. 5. je minilo šest let od ustanovitve Celjske škofije. V ta namen bo danes v stolnici sv. Danijela v Celju slovesnost. Ob 15.00 bo molitvena ura, ob 16.00 pa sveta maša, kateri bo predsedoval mariborski nadškof in metropolit, dr. Marjan Turnšek.

Šmarnična pobožnost: Ves mesec maj v župnijski cerkvi potekajo šmarnice, ki so takoj po sveti maši. Na binkoštni praznik, 27. 5., bodo šmarnice pri Pangeršičevi kapeli, ob 17.00. Šmarnično pobožnost bomo sklenili v četrtek, 31. 5., s petimi litanijami Matere Božje.

Srečanje za starše veroučencev: S starši veroučencev bomo imeli srečanje v ponedeljek, 21. 5., po sveti maši.

Oratorij: Prvi teden v juliju bo v naši župniji potekal oratorij, ki je namenjen otrokom iz obeh Trboveljskih župnij. Prosim, da se čim prej prijavite v župnišče ali Maji Žibret, ki je prevzela odgovornost za vodenje oratorija.

Zaključek verouka: Ker se bliža konec veroučnega leta, je potrebno izpolniti vse pogoje za napredovanje v naslednji letnik. Zadnje ure verouka bodo tako namenjene preverjanju znanja in pregledovanju delovnih in liturgičnih zvezkov. Kdor še ni oddal spričevala, naj ga prinese k verouku. Podelitev spričeval bo v nedeljo, 3. 6., po sveti maši ob 10.00.

Romanje župnijskih sodelavcev: V soboto, 9. 6., bo romanje članov župnijskih skupin v Št. Andraž na Koroškem. To pomeni, da ste na romanje vabljeni vsi, ki sodelujete v katerikoli župnijski skupini. Zaradi boljše preglednosti jih tukaj navajam: župnijski pastoralni svet, župnijski gospodarski svet s ključarji, svetopisemska skupina, Molitvena zveza za duhovne poklice, prenova v duhu, Karitas, pevski zbor, ministranti in bralci. Kdor želi na romanje, naj se do 27. 5. prijavi v župnišču ali Martinovem kotu. Do zdaj se vas je prijavilo dvanajst. Odgovornost za romanje je prevzel Miha Hild.

Obisk župnišča: Marsikoga sem že opazil, da hoče vstopiti v župnišče, ne da bi prej pritisnil na zvonec, ampak samo poizkusi, če so vrata odklenjena. Ko vidi, da so vrata zaklenjena preprosto odide, ne da bi pozvonil. Ob tem naj povem, da je župnišče zaradi varnosti zaklenjeno, tudi če sem v pisarni. Zato prosim, da naj bo redna oblika vstopa v župnišče ta, da najprej pozvonite.

Filip Neri; 27. maj

Filip Neri, (1515–1595), god: 27. maj

»Bodite veseli! Vedra misel krepi srce in stori, da človek vztraja v dobrem. Prava pot, da v sveti kreposti napredujemo, je ta, da vztrajamo v veselosti.« S temi besedami je Filip Neri označil samega sebe. Bil je izredno vedre narave in imel je smisel za humor, zato ga imajo humoristi za svojega zavetnika. Rodil se je v Firencah, 21. julija 1515. Po značaju je bil odprt, prisrčno ljubezniv, šaljiv in dovtipen. Leta 1551 se je na ukaz spovednika dal posvetiti v duhovnika. Živel je v največji skromnosti in večino dneva preživel v spovednici. Njegovo veliko delo je ustanovitev oratorijancev, bratovščine duhovnikov, ki so se ob njem zbirali k pogovorom o duhovnih zadevah. »Naše edino redovno pravilo je ljubezen«, je dejal. Imel je tudi mistične darove: bral je v dušah ljudi kakor v odprti knjigi. Če so ga sovražniki obrekovali, se je samo nasmehnil. Umrl je 26. maja 1595. Za svetnika je bil razglašen 14. maja 1622, skupaj z Ignacijem Loyolskim, Frančiškom Ksaverijem in Terezijo Avilsko. V Rimu, kjer so mu pravili »Pippo Buono« (Filip Dobri), obhajajo njegov god kot ljudski praznik.

Duhovna misel za 6. velikonočno nedeljo

»Bog je ljubezen.« (1 Jn 4, 8)

PRIDI, PRIDI SVETI DUH!…?

Današnjo nedeljo obhajamo v naši župniji birmansko slovesnost. Štirinajst birmancev javno izpoveduje vero v Jezusa Kristusa, kar jih v moči zakramenta svete birme zavezuje, da bodo odslej z besedo in zgledom širili in branili vero. (ZCP, kan. 879) Za zakrament svete birme so se odločili skupaj s starši, ki so (naj bi) jih od krsta naprej vzgajali v krščanski veri. Ob njih so tudi botri, ki jih bodo s svojim zgledom spodbujali, da bodo vztrajali na poti krščanskega življenja. Postavlja pa se vprašanje ali bo zgoraj zapisano tudi udejanjeno ali pa bomo priče izgovorjenim besedam in obljubam, ki se ne bodo nikoli uresničile. Izkušnja zadnjih tridesetih let nas mora navdajati z zaskrbljenostjo, saj je za večino t. i. kristjanov birmanska slovesnost zadnje dejanje v življenju, ki je še povezano s Cerkvijo. Beseda »verujem« tako za večino birmancev ostaja na ravni izgovorjenega glasu, ki ni nikoli udejanjena. Letošnja generacija birmancev, staršev in botrov naše župnije je zato pred velikim izzivom. Pred njimi je priložnost, da pokažejo Trbovljam in Sloveniji, da je tudi danes možno živeti tisto, kar pri prejemu zakramenta birme obljubiš. Če bo temu res tako, bomo kmalu videli.