Duhovna misel za 4. velikonočno nedeljo

»Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir dá svoje življenje za ovce.« (Jn 10, 11)

BOŽJI OTROCI SE IMENUJEMO (1 Jn 3, 1)

Tisti, ki smo povezani z življenjem v Cerkvi znamo zagotovo odgovoriti na vprašanje: »Kaj postanemo s svetim krstom?« Odgovor se glasi: »Božji otroci.« Vprašanje pa je, če se v resnici zavedamo, kaj to pomeni? Vsi tudi vemo, da je Jezus Kristus Božji Sin. Ampak ne zavedamo pa se, da je biti Božji Sin in Božji otrok skoraj eno in isto. Edina razlika je v tem, da je Jezus Kristus Božji Sin, ker izhaja neposredno iz Očeta, mi pa smo Božji otroci, oz. posinovljenci, ko prejmemo sveti krst in ga potrdimo s sveto birmo. Vprašanje pa je, ali živimo kot Božji otroci ali ne? Če npr. sin ali hči zavržeta svoje starše ali se jim celo odpovesta,  s tem ne prenehata biti sin in hči, ampak ne živita v odnosu s svojimi starši. Za človeka, ki je prejel zakramenta krsta in birme ni dovolj, da je bil samo fizično prisoten pri podelitvi zakramentov, ampak Božje otroštvo izpričuje tako, da je nenehno v ljubečem odnosu z Bogom. Nedelja dobrega pastirja, nas lahko usmeri v premislek o tem ali se imenujemo Božji otroci samo pravno-formalno ali pa resnično sprejemamo Jezusa Kristusa za svojega odrešenika. Biti pravi Božji otrok, pomeni, izvrševati duhovni poklic.

Oznanila za teden od 30.4. do 6.5.

Verouk: V ponedeljek, 30. 4., zaradi praznikov verouk odpade.

Blagoslov traktorjev: V sredo, 2. 5. ob 9.00, bo sveta maša pri sv. Katarini. Po maši bo blagoslov traktorjev. Naša navzočnost pri blagoslovu naj bo namenjena temu, da bi prosili Boga, da bi delo s traktorji bilo Bogu v čast in slavo, ljudem pa v pomoč pri delu za vsakdanji kruh. Kakor vsak blagoslov ima tudi blagoslov traktorjev smisel le v primeru, da vero dejavno živimo po Božji besedi in, da živimo iz svetih zakramentov, katerih vrhunec je zakrament svete evharistije. V primeru, da je versko življenje omejeno le na prisotnost pri blagoslovih, obstaja nevarnost, da bomo blagoslove pojmovali kot nekaj magičnega kar lahko vodi v poganiziranje krščanstva.

Prvi dnevi v tednu: Ker so v tem tednu tudi prvi dnevi, še posebej prosim, da mi sporočite, če je še kdo, ki želi obisk duhovnika v bolnici ali na domu. Tiste, ki ne morejo v cerkev, pa si to želijo, obiskujem ob prvih petkih dopoldan. V sredo ne bo svete maše pri sv. Martinu, ampak pri sv. Katarini, ob 9.00 in v bolnici, ob 19.00.

Srečanje za starše birmancev in botre: Kot smo se dogovorili, bo srečanje v ponedeljek, 7. 5., po sveti maši.

Priprava na birmo: Kdor še ni opravil birmanskega izpita, naj to stori do 4. 5., ko bomo začeli z birmansko devetdnevnico. K devetdnevnici pridite birmanci, starši in botri. Seveda pa ste vabljeni tudi ostali, da s tem pokažete podporo birmancem in njihovim družinam. V sredo, 9. 5. ob 18.30, bo srečanje škofa Stanislava z birmanci, na katerem bo škof preveril vaše znanje iz krščanskega nauka. Prosim, da do birme vsi birmanci opravite sveto spoved. Možnost za spoved je vsak dan, pol ure pred sveto mašo. Samo po sebi umevno je tudi, da pristopite k spovedi tudi starši (kateri imate pogoje za odvezo) in botri. Prav tako ste vabljeni vsi ostali verniki, da boste s svojo navzočnostjo sooblikovali našo župnijsko skupnost. Priprava na birmo ima smisel le v primeru, če bo ta birmance, starše in botre, še bolj povezala s Kristusom in župnijsko skupnostjo. V nasprotnem primeru je vsak korak proti cerkvi in vsak čas izgubljen.

Kanonična vizitacija: V okviru birmanske slovesnosti, bo v naši župniji potekala tudi kanonična vizitacija, ki bo v sredo, 9. 5., od 16.00 dalje. Vizitacijo bo opravil naš škof ordinarij, dr. Stanislav Lipovšek, ki bo v nedeljo, 13. 5. ob 10.00, tudi birmovalec. Vizitacija obsega pregled celotnega župnijskega imetja, vseh župnijskih knjig in verskega stanja v župniji. Škof bo vodil tudi sveto mašo ob 19.00, zato se svete maše udeležimo v čim večjem številu. Prosim, da se svete maše zagotovo udeležite člani ŽPS in GS ter člani ostalih župnijskih skupin. Po sveti maši bo v župnijski dvorani srečanje škofa z Župnijskim pastoralnim svetom in Župnijskim gospodarskim svetom.

Šmarnična pobožnost: Ves mesec maj bodo v župnijski cerkvi potekale šmarnice, ki bodo takoj po sveti maši. Šmarnice so namenjene vsem vernikom in ne le otrokom. Otroci ste eno uro pred sveto mašo vabljeni na igrišče, kjer boste lahko igrali nogomet ali se igrali kaj drugega. Glede na to, da bomo v okviru šmarnic prebirali zgodbe, ki se ne nanašajo neposredno na prebrano božjo besedo, bomo šmarnično pobožnost začeli po zaključnem blagoslovu. To pomeni, da se udeležimo svete maše in ostanemo v cerkvi do konca šmarnic. Za zunanje dogajanje pri šmarnicah sta odgovorni Simona Jan in Maja Žibret. Zaradi šmarnic bo v mesecu maju ob sredah sveta maša ob 19.00 (razen 2.5.) Tam, kjer imate kapele, imate lahko šmarnice ob nedeljah popoldne, ob 17.00. Prosim tiste, ki to želite, da mi to čim prej sporočite.

Mašni nameni za teden od 30.4. do 6.5.

PON 30. 4.
Pij V., papež
19.00 + iz družine Rak
za zdravje v družini

TOR 1. 5.
Jožef Delavec
9.00 + Srečko Kosem (sv. Katarina)
10.00 v zahvalo in za blagoslov v družini

SRE 2. 5.
Atanazij
9.00 za blagoslov pri delu s traktorji (sv. Katarina)
19.00 + Alojz Petek (bolnica)

ČET 3. 5.
Filip in Jakob
19.00 + Cveto in Florijan Bevc
v zahvalo za 40 let življenja

PET 4. 5.
Florijan
8.00 po namenu darovalca (sv. Katarina)
19.00 + Leopold Hribovšek

SOB 5. 5.
Katarina Cittadini
8.00 + Ivan Rihter in starši Rihter-Jazbec (sv. Katarina)
19.00 + Slavko Fabjan

NED 6. 5.
5.velikonočna,
8.00 za žive in pokojne farane
9.00 + iz družin Valdiga-Košalin (sv. Katarina)
10.00 + Alojzija in Jože Brinovec ter Valentin Prnaver

Duhovna misel za 3. velikonočno nedeljo

»Kaj ste preplašeni in zakaj se vam v srcu oglašajo dvomi?« (Lk 24, 38)
VI STE PRIČE TEH REČI (Lk 24, 48)

Ko v velikonočnem času premišljujemo o Jezusovem vstajenju in o dogodkih, ki so s tem povezani, se morda premalo zavedamo, da smo tudi kristjani današnjega časa neposredno udeleženi v najpomembnejši dogodek v zgodovini človeštva. Jezusovo vstajenje ni le dogodek, ki so ga doživeli njegovi učenci, ampak ga doživljamo tudi danes. Besede »vi ste priče teh reči« (Lk 24, 48) veljajo tudi za nas, saj smo pri vsaki sveti maši, ko nam Jezus daruje svoje telo in svojo kri, priče Gospodovemu trpljenju, smrti in vstajenju. Zato Jezus Kristus ni oseba, ki bi se jo spominjali zgolj zaradi nekega zgodovinskega dogodka, ampak je navzoč in delujoč tudi v današnjem času. Če smo v resnici Jezusove priče, potem z vsem žarom prinašamo veselo oznanilo evangelija današnjemu svetu in ljudem današnjega časa. Če hočemo, da bomo vzgojili nov rod Kristusovih pričevalcev, moramo biti najprej mi goreči in zvesti Jezusovi učenci. Naš zgled bo privlačen tudi za mlajše rodove, ki v mladostnem zanosu iščejo življenjske vzornike. Če bo prihodnjemu rodu prvi vzornik Jezus Kristus, se nam ni treba bati nobene krize.