Mašni nameni za teden od 9.4. do 15.4.

PON 9. 4.
Velikonočni ponedeljek    
8.00 + iz družin Forte in Rozina (sv. Miklavž)
10.00 ob 70–letnici za zdravje

TOR  10. 4.
Mihael Svetniški    
19.00 + Cvetka Bola
+ Darinka Knez

SRE 11. 4.
Stanislav    
7.00 + Leopold Medved
+ Irena Rus

ČET 12. 4.
Zenon Veronski    
19.00 + Ciril Lanišnik, obl.
+ Milica Leskovšek in sodelavci

PET 13. 4.
Ida  
19.00 v čast Svetemu Duhu v zahvalo
+ Marija Jazbec, obl.

SOB 14. 4.
Lidvina    
8.00 + Franc in Ernest Flis (sv. Miklavž)
19.00 v zahvalo za 40–letnico poroke

NED 15. 4.
2.velikonočna-Bela nedelja    
8.00 za žive in pokojne farane
9.00 + Canton Cher (sv. Katarina)
10.00 za Božje usmiljenje živih in pokojnih sorodnikov

Oznanila za teden od 9.4. do 15.4.

Čiščenje: V soboto, pred cvetno nedeljo, ste se nekateri velikodušno odzvali vabilu k čiščenju cerkve in okolice. S tem ste pokazali, da čutite z župnijo in vam na ta način ni vseeno tudi za zunanji izgled cerkve in njene okolice. Bog vam povrni! V prihodnje ste vabljeni tudi tisti, ki (zaenkrat) bolj pasivno spremljate dogajanje v župniji in hodite v cerkev bolj »za vsak primer«, kot pa iz srca.

Velikonočna osmina: Dnevi od velike noči do bele nedelje se imenujejo tudi velikonočna osmina. To pomeni, da je vseh osem dni intenzivno praznovanje velike noči. Posebej velikonočni ponedeljek je namenjen obiskom, kjer je na prvem mestu naše oznanjevanje vesele novice, da je Kristus vstal od mrtvih in, da bomo vstali tudi mi. Na belo nedeljo so v ospredju tisti, ki so na veliko noč prejeli zakramente uvajanja v krščanstvo: krst, birmo in evharistijo. (Pri nas nihče) Včasih je bila navada, da so novokrščenci prišli na nedeljo po veliki noči v cerkev z belimi oblačili, zato se je te nedelje oprijelo ime bela nedelja. Nekaj zadnjih let je ta nedelja posvečena tudi Božjemu usmiljenju. Vabljeni ste, da po družinah molite devetdnevnico Božjega usmiljenja.

Verouk: Z rednim veroukom bomo nadaljevali 16. aprila. Ta dan bo po sveti maši tudi sestanek za starše veroučencev.

Gospodarski svet: V četrtek, 19. 4. po sveti maši, bo sestanek Župnijskega gospodarskega sveta.

Birma: V Martinovem listu je že bilo objavljeno, da bo birmanska slovesnost v nedeljo, 13. 5. ob 10.00. V župniji se na prejem zakramenta pripravlja štirinajst kandidatov. Ob tem prosim, da vsi obudite molitev za naše birmance, njihove družine in botre, da bi se bili sposobni odpreti Svetemu Duhu, da bi zaživeli v odprtem odnosu z Jezusom Kristusom. Ne slepimo se, da je obhajanje birmanske slovesnosti za večino birmancev tudi dokončni prelom s krščanskim življenjem. To je v popolnem nasprotju z bistvom zakramenta birme. (Apd 2, 1–41) Z molitvijo in dejavnim krščanstvom naredimo vse, da bo naša župnija izstopila iz mlačnega slovenskega povprečja. Na birmansko slovesnost se bomo v okviru župnije intenzivno pripravljali z devetdnevnico, ki se bo začela 4. 5., v okviru svete maše. Od ponedeljka, 23. 4., pa lahko birmanci opravite drugi del izpita.

Lidvina: 14. april

Lidvina (1380 – 1433), god: 14. april

Rodila se je v mestecu Schiedam pri Rotterdamu kot edina deklica izmed devetih otrok preproste družine. Kljub temu, da so jo oblegali snubci, se je odločila, da bo ostala samska. Pozimi leta 1396 je zaradi dolgotrajne bolezni zelo oslabela. Ko se je nekoliko popravila so jo prijateljice povabile naj gre z njimi na drsališče. Po nerodnosti ene izmed deklic je Lidvina tako padla, da si je zlomila rebro. Pojavile so se ji tudi gnojne bule, ki so se ji razmnožile po vsem telesu. Lidvina je trpela strašne muke. Sčasoma pa je prišla do spoznanja, da njeno trpljenje dobi smisel, če se vda v Božjo voljo. Z božjo pomočjo je v hudem trpljenju zdržala osemintrideset let. Večkrat je na poseben način dobila Božjo tolažbo. Bila je vesela, da je kot bolnik imela več časa kot drugi in je zato lažje molila. Bogu je priporočala prošnje ljudi, ki so prihajali k njeni bolniški postelji in jo prosili naj moli zanje, ker njena molitev več zaleže. K njej so prihajali laiki in duhovniki, katerim je postala vodnica in svetovalka v duhovnem življenju.

Duhovna misel za 6. postno nedeljo

»Če te ne umijem, ne boš imel deleža z menoj.« (Jn 13, 8)

TISTI, KI Z MENOJ JÉ, ME BO IZDAL (Mr 14, 18)

Veliko ljudi se sprašuje, kaj bo po smrti s tistimi, ki niso kristjani? Bolje bi bilo, da bi se spraševali: »Kaj bo po smrti s kristjani?« V našo miselnost se je globoko zasidralo mišljenje, da pomeni biti kristjan, biti avtomatsko deležen večnega življenja. Biti kristjan v prvi vrsti pomeni, prevzeti odgovornost za oznanjevanje Božje besede. Veliko t.i. kristjanov pa misli, da je dovolj, če enkrat za vselej prejmejo zakrament krsta in ostale zakramente, ki so jih pripravljeni sprejeti. Prejeti zakramente pomeni, da se popolnoma predamo v Božje roke in se pustimo voditi Jezusu Kristusu. Primer Juda Iškarijota nam je lahko v opozorilo, da biti v Jezusovi bližini še ne pomeni biti deležen večnega življenja. Juda Iškarijot je celo jedel skupaj z Jezusom, vendar je bilo njegovo uživanje Gospodove večerje nevredno, kar se je izkazalo čez nekaj ur, ko ga je izdal s hinavskim poljubom. Biti ob Gospodovem oltarju pomeni, da sem v Gospodovem telesu in krvi združen z brati in sestrami, v katerih vidim Božjo podobo. S svojo smrtjo na križu je Jezus povabil v Božje kraljestvo vse ljudi. Ali kot kristjan resnično vabim vse ljudi ali samo tiste, ki so mi simpatični?