Apolonija  (umrla okoli l. 250), god: 9. februar

Ko nas zobje pošteno zabolijo, komaj čakamo, da nas zobozdravniki rešijo teh muk. Zavetnica teh »rešiteljev« je sveta Apolonija. Poročilo o njenem mučeništvu pove, da so ji s surovimi udarci izbili zobe. Upodabljajo jo s palmo kot simbolom mučeništva v eni roki ter z zobom v kleščah v drugi. Najbrž je delovala kot diakonisa, kar je razvidno iz pisma škofa Dionizija škofu Fabiju iz Antiohije. Dionizij mu poroča o mučeniški smrti mnogih aleksandrijskih kristjanov, med katerimi je bila tudi Apolonija. To preganjanje je tudi grozljiva slika o tem, kako ljudje izgubijo razsodnost in podivjajo, ko nekdo udari na pravo struno, da doseže svoj namen. V pismu med drugim lahko beremo, da so zgrabili občudovanja vredno starejšo devico Apolonijo in ji z udarci po čeljustih izbili vse zobe. Pred mestom so naložili grmado in ji pretili, da jo bodo živo zažgali, če ne bo za njimi ponovila brezbožnih besed. Ko si je izprosila trenutek in so jo izpustili iz rok, je urno skočila v ogenj in zgorela.
Beri naprej →

Janez Bosko  (1815 – 1888), god: 31. januar

V nežnih letih je izgubil očeta in izkušnja trde mladosti je pripomogla, da je imel izreden posluh za težave zapuščene mladine. Ko je hodil na višje šole, si je služil kruh z raznimi deli, kajti mati mu ni mogla plačevati šolanja. Po končani gimnaziji, se je odločil za duhovniški poklic. Leta 1841 je bil posvečen v duhovnika. Obiskoval je Torinske zapore, v katerih našel tudi številne mlade ljudi, ki so prišli v mesto, pa niso dobili dela in so se zato preživljali z manjšimi tatvinami. Don Bosko se je zavzel zanje in začel ustanavljati domove, imenovane oratoriji, kjer jim je priskrbel toplino doma, jim pomagal, da so se izučili kakšnega poklica, obenem pa jih je tudi versko vzgajal. Za službo revni mladini je leta 1859 ustanovil redovno družbo, ki je po zavetniku sv. Frančišku Saleškemu, ženevskemu škofu, na začetku 17. stl., dobila ime salezijanci. V sodelovanju z Marijo Mazzarello je leta 1872 osnoval še žensko vejo salezijanske družbe, Hčere Marije Pomočnice. Za časa svojega življenja je odprl vzgojne zavode tudi v Franciji in Španiji. Na skrajni jug Argentine pa je v več skupinah poslal nad sto misijonarjev. Izčrpan od dela je, 31. 1. 1888, umrl v Torinu.
Beri naprej →